Štiriletniki enako samozavestni kot odrasli in pripravljeni tvegati

Prekomerno zaupanje v lastne sposobnosti, značilno za ljudi, ki veliko tvegajo, je močno prisotno tudi pri štiriletnih otrocih. Spoznanje pod vprašaj postavlja do sedaj veljavno teorijo, da je pretirana samozavest lastnost, ki jo razvijemo v odraslosti.

Pretirana samozavest ni samo lastnost odraslih. Imajo jo tudi otroci, kaže pa se kot pripravljenost tvegati. Foto: Bigstock

Prekomerna samozavest sodi med tako imenovane kognitivno pristranske lastnosti – ko je oseba prepričana v svoje sposobnosti, čeprav za to nima prave osnove. Poznajo jo vse kulture, značilna je za odrasle in izrazito prisotna v nekaterih poklicih: bančništvo, borzno poslovanje, pravo, medicina… Nova študija, ki jo je vodil Dominik Piehlmaier, profesor marketinga iz Univerze Sussex, je pokazala, da je pretirana samozavest zelo pogosta tudi pri otrocih. Dobro jo poznajo – in v odnosih z drugimi uporabljajo, že štiriletniki.

Strategije za izboljšanje samozavesti osredotočene na odrasle

“Večina našega znanja o presojanju in odločanju temelji na predpostavki, da so to lastnosti odraslih – čeprav za to ni pravzaprav nobenega pravega razloga. Tudi strategije za izboljšanje samozavesti se prvenstveno osredotočajo na odrasle. Naše ugotovitve kažejo, da bi to morali spremeniti. Z ukrepi, ki “umerjajo” posameznikovo zaupanje v lastno znanje in sposobnosti, velja začeti pri otrocih, in to že v predšolskem obdobju,” pravi Piehlmaier.

Otroci igrali igro tveganja, razpon dobitkov od 0 do 33

V študiji so otroci igrali igro s kartami, znano kot Otroška igra na srečo. Pri njej izberejo karto iz enega od dveh paketov. Karta se nato obrne in razkrije, koliko nagradnih nalepk je udeleženec osvojil oziroma izgubil. Karte v enem paketu so imele bistveno več dobitkov, a so bili ti po vrednosti manjši. Otroci so igro začeli s štirimi nagradnimi nalepkami – po šestih preizkusnih treningih. V povprečju so vsakič “zadeli” 0,3 nalepke na zavoj, Iz igre so izstopili s povprečjem 6,67 nalepk, rang dobitkov pa je znašal od nič do neverjetnih 33 nalepk na otroka.

Tudi po mnogih poskusih prepričani v uspeh

Študija je tudi pokazala, da je bilo več kot 70 odstotkov štiriletnikov in polovica vseh pet in šestletnikov po desetih krogih igre (in šestih treningih) popolnoma prepričana v svoj uspeh. Njihova samozavest je bila prevelika. Omajalo je ni niti veliko število ponovitev, učenja in povratnih informacij. “Otroci so igrali več kot 60 krogov in ves čas opazovali, kako se njihova nagrada (nalepke) veča ali manjša. Kljub temu je bil po 50 poskusih vsak tretji otrok prepričan, da bo naslednjič bolj uspešen – in je tvegal dalje.

Simulacija vlaganj za finančnih trgih

“Naloga, ki smo jo dali otrokom, spominja na zelo poenostavljeno različico vlaganja na finančnih trgih. Na eni strani razmeroma varne možnosti, ki zagotavljajo nizke, a stabilne povprečne stopnje donosa, na drugi tvegane investicije z veliko večjimi potencialnimi dobički. Iz preteklih raziskav obnašanja vlagateljev vemo, da njihova (pretirana) samozavest narašča sorazmerno s finančnim uspehom in ni odvisna od njihovega dejanskega znanja in sposobnosti,” pojasnjuje Piehlmaier. Izpostavlja razlike med dečki in deklicami. “Na splošno so bile deklice pri igri uspešnejše. V povprečju so zbrale 2,9 nalepk, zahvaljujoč manj tvegani strategiji izbire relativno bolj varnih kart z manjšimi dobitki.”

Obnašanje deklic bolj nepredvidljivo

Obnašanje deklic je bilo tudi bolj nepredvidljivo. Svoje spodobnosti so precenile, ko se jim je zgodil zmagovalni niz. Vsakič, ko so izgubile nekajkrat zapored, je njihova samozavest zelo upadla – kar nasprotuje do sedaj prevladujoči tezi, da so deklice pri metamemorijskih nalogah stabilne (jih neuspeh ne vrže iz tira). Raziskovalci so ugotovili tudi, da so bile ob koncu poskusa bolj samozavestne kot dečki.

Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.

Morda vas zanima tudi:

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj