Novejše študije jim ne pripisujejo (več) tako pomembne vloge. Pri iskanju vzrokov (in ne sprožilcev) za izgorelost se osredotočajo na druge dejavnike – predvsem osebnostne lastnosti, sposobnost spopadanja s stresom in pričakovanja do sebe. Nove ugotovitve, pravkar objavljene v Journal of Clinical Sport Psychology, to potrjujejo.
Obsedenost z neuspehom in težnja biti popoln
Obsedenost z neuspehom in težnja biti popoln za vsako ceno izgorelost povzroči tudi pri športnikih. Študija univerze Essex je pokazala, da športniki, ki na vsak način želijo biti popolni in se osredotočajo na svoje napake, poleg duševnih motenj tvegajo tudi izgorelost. Vanjo so zajeli več kot 250 športnikov tako iz individualnih kot iz ekipnih športov. Vsi so na mednarodnem ali univerzitetnem nivoju tekmovali več kot osem let in so bili v povprečju stari 21 let. Pri vseh so z vprašalniki izmerili stopnjo stresa, izgorelost in nagnjenost k perfekcionizmu. Udeleženci so tekmovali v različnih panogah, vključno z atletiko, golfom, dvigovanjem uteži, nogometom, odbojko, hokejem. Izgorelost v študiji je bila opredeljena kot dolgotrajna psihična izčrpanost, neuživanje v dosežkih in odpor do športa.
Zmanjšanje »perfekcionističnih skrbi«
Ključna ugotovitev študije je bila: hiper samokritični tekmovalci, ki se negativno odzovejo tudi na manjše neuspehe, so za psihične motnje bolj ogroženi. Izkazalo se je tudi, da sta prefekcionizem in pretirana reakcija na zaznani neuspeh močno povezana z izgorelostjo. »Športnikom je treba preprečiti izgorelost. Sami se morajo naučiti, da prizadevanje za popolnost in pretirana samokritičnost verjetno naredita več škode kot koristi. Neuspehe naj sprejmejo kot kot priložnost za razmislek in izboljšanje, namesto da se, ko do njih prihaja, pretepajo (kot je to večkrat primer v hokeju),« pravijo avtorji. Kognitivno vedenjska terapija ter trening čuječnosti in pozitivne miselnosti so metode, ki zmanjšajo »perfekcionistične skrbi« in posledično tudi tveganje za izgorelost.
Zakaj nekateri nikoli ne izgorijo
Veliko študij je potrdilo, da ko posameznik stremi k popolnosti, pa naj bo to v službi, športu ali šoli, to lahko povzroči izgorelost. Vendar je le nekaterim uspelo odgovoriti na vprašanje: zakaj mnogi ljudje, ki delajo po 10 ur na dan in pozno v noč, ki svoje telo ženejo do skrajnih meja, ki so deleženi pritiskov s strani okolice … – nikoli ne izgorijo. Strokovna razlaga, ki znanstveno »stoji«, je: ker v svojem delu zelo uživajo in ker se »ne sekirajo« – kar je zelo povezano z osebnostnimi lastnostmi in izkušnjami, ki jih v različnih situacijah doživijo v (zgodnjem) otroštvu. Zanje je izjemno pomembno dnevno druženje z drugimi otroci – tako enake starosti kot z mlajšimi in starejšimi. Korona fobija jih je večino tega oropala, in to za celi dve leti.
Vir: Květon P, Jelínek M, Burešová I. The role of perfectionism in predicting athlete burnout, training distress, and sports performance: A short-term and long-term longitudinal perspective. J Sports Sci. Sep 2021. doi: 10.1080/02640414.2021.1911415. Epub Apr 2021. PMID: 33818303.
