Beli šum je drugačen, kot vse ostale vrste zvokov, in se zelo razlikuje tudi od tišine. Slednja na možgane in telo sicer tudi deluje zelo blagodejno, vendar še zdaleč ne tako zelo, kot beli šum.
Beli šum izboljšuje sluh
Če zvočno kuliso sestavlja beli šum, postane slišanje posameznih tonov če natančnejše, je pokazala zadnja raziskava. Opravili so jo na Univerzi v Baslu, ugotovitve pa bi lahko uporabili pri razvoju novih slušnih aparatov. Beli šum ima tudi meditativne učinke na telo: človeka sprosti, hkrati pa povzroči manjše zavedanje okolja. Podoben je valovom, ki pljuskajo ob obalo, oziroma vetru, ki piha skozi gozd.
Beli šum lahko poslušate tukaj:
Ključno razlikovanje zvočnih vzorcev
Čeprav je sluh za vidom najpomembnejše čutilo pri človeku in ima izjemno pomembno vlogo pri komunikaciji, o njem vemo relativno malo. Še vedno ne razumemo, kako zaznavamo zvočne signale in kako jih obdelujemo, da bi jih lahko smiselno razumeli. En stvar pa je jasna: bolj natančno, kot ločimo posamezne zvočne vzorce, boljši je naš sluh. Toda kako možganom uspe razlikovati med pomembnimi in manj pomembnimi slušnimi informacijami, še zlasti v okolju s hrupom v ozadju?
Raziskali nevronsko zaznavanje zvoka
Raziskovalci pod vodstvom prof. dr. Tanie Rinaldi Barkat iz Katedre za biomedicino na Univerzi v Baslu so raziskovali nevronsko zaznavanje zvoka in zvočne diskriminacije v zahtevnem zvočnem okolju. Poudarek je bil na raziskavah slušne skorje – tako imenovanih “slušnih možganov”. Gre za del možganov, ki predeluje zvočne dražljaje. Poskuse so izvedli na miših in prišli do presenetljivih poznanj.
Beli šum lahko v gozdu posnamemo sami.
Beli šum zavre aktivnost nevronov
Dobro znano dejstvo je, da bolj kot sta si zvoka blizu po frekvenci, težje je razlikovanje med zvoki. Raziskovalci so bili zato prepričani, da vsak dodaten hrup poslušanje še oteži. Vendar so poskusi, ko so v ozadje dodali beli šum, pokazali nasprotno. Sposobnost mišjih možganov, da razlikujejo posamezne tone, se je povečala. V primerjavi s tišino je beli šum olajšal slušno zaznavanje.
Manj prekrivanja, boljša slišanost posameznih tonov
Podrobne raziskave so še pokazale, da je beli šum izrazito zaviral aktivnost živčnih celic v delu možganov, odgovornemu za sluh. Kar je, paradoksalno, imelo za posledico natančnejše zaznavanje čistih tonov.
»Ugotovili smo, da se je med dvema ločenima tonskim prezentacijama pri nevronih zgodilo manj prekrivanj,” je pojasnila Tania Rinaldi Barkat. “Rezultat je bil, da je skupno zmanjšanje nevronske aktivnosti povzročilo bolj izrazito slišanost posameznih tonov.”
