Raziskovalce je zanimalo, kako se ravni krvnega sladkorja dvigujejo/padajo po obroku skozi daljše časovno obdobje. Prejšnje raziskave, ki so proučevale krvni sladkor v krvi po jedi, so se osredotočale na dogajanje v prvih dveh urah po obroku. V tem času pri večini ljudi raven glukoze v krvi poraste na najvišjo raven, kar je znano kot vrhunec sladkorja v krvi. Potem krvni sladkor počasi pada in po določenem času se pojavi občutek lakote. Vendar se počasen, postopen upad ravni glukoze v krvi ne dogaja pri vseh.
Pri iskanju odgovora na (večno) vprašanje, zakaj se nekateri ljudje brez uspeha trudijo, da bi shujšali, je pomebno razuneti metabolizma. Slednji je pri vsakem od nas različen in bolj, kot so menili doslej, vpliva na kopičenje odvečnih kilogramov. Študijo so skupaj opravili razisksovalci iz King’s College London in mednarodne zdravstvene skupine ZOE, v katero so se povezali Harvard Medical School , Harvard TH Chan School of Public Health, Massachusetts General Hospital, University of Nottingham, Leeds University in Lund University. Gre za projekt PREDICT – največjo raziskavo o prehrani na svetu, ki preučuje odzive na hrano v resničnem okolju.
Uporaba visokotehnoloških naprav
Znotraj projekta PREDICT je raziskovalna skupina zbrala podrobne podatke o krvnem sladkorju in drugih označevalcih zdravja za 1070 ljudi. Spremljali so jih dva tedna in zbrali podatke o več kot 70 tisoč obrokih, od tega je bilo več kot 8000 zajtrkov. Standardni zajtrk je temeljil na mafinih, ki so vsebovali enako količino kalorij (kilojoulov), so se pa razlikovali po sestavi ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in vlaknin. Udeleženci so opravili tudi oralni test tolerance za glukozo. Neprekinjeno so nosili monitorje glukoze (CGM) za merjenje ravni sladkorja, pa tudi napravo za spremljanje aktivnosti in spanja. S pomočjo telefonske aplikacije so beležili pogostost pojavljanja lakote ter tudi, kaj so jedli čez dan in kdaj.
Enaka hrana, drugačen odziv telesa
Po dveh tednih je raziskovalna ekipa analizirala podatke in prišla do nekaterih presenetljivih spoznanj. Pri nekaterih ljudeh je prišlo do izrazitih in hitrih padcev sladkorja v krvi 2 do 4 ure potem, ko so po obroku dosegli maksimalno raven glukoze v krvi (do sedaj je veljalo, da se to dogaja počasi in postopoma). Postali so bolj lačni. V povprečju je bila stopnja lakote pri njih za 10 odstotkov večja kot pri tistih, ki se jim nenadni padec glukoze v krvi ni zgodil – čeprav so oboji jedli popolnoma enake obroke. Posledica je bila, da so v 3 do 4 urah po zajtrku v pojedli 75 kalorij več (313 kJ), čez dan pa približno 312 kalorij več (1300 kJ). Takšen prehranski vzorec se lahko v enem letu spremeni v povečanje telesne mase za 20 kilogramov.
Razumevanje mehanizmov
Profesorica Ana Valdes z Medicinske fakultete Univerze v Nottinghamu, ki je vodila študijsko skupino, je dejala: “Mnogi ljudje se trudijo, da bi shujšali in obdržali telesno težo. Le par sto kalorij več na dan lahko vodi do nekaj deset kilogramov povečanja telesne mase v enem letu. Naše odkritje, da imajo padci sladkorja v krvi po jedi tako velik vpliv na lakoto in apetit, ima velik potencial. Ljudem lahko pomaga razumeti in nadzorovati svojo težo in s tem dolgoročno zdravje. Gre za kompleksen proces, odvisen od individualnih razlik v presnovi, pa tudi od vsakodnevnih učinkov izbire obrokov in ravni aktivnosti.
Izbira živil glede na unikatno telesno biokemijo
Izbira živil, ki dobro sodelujejo z našo edinstveno telesno biokemijo, lahko pomaga, da se dlje časa po obroku počutimo site in se izognemo nenadnim padcem sladkorja v krvi. “Hrana in prehranjevanje sta kompleksna že sama po sebi. Ljudje pa smo zapleteni še bistveno bolj. Naše raziskave končno začenjajo odpirati sivo polje med prehrano in medicino. V bližnji prihodnosti bomo omogočili, da bo imel vsakdo priložnost odkriti svoje individualne odzive na hrano in izbrati tisto, ki najbolje podpira njegov metabolizem in zdravje črevesja,” so prepričani avtorji. Naj se to zgodi čimprej in naj se hrani prizna mesto, ki ji v medicini gre.
Viri:
Wyatt, P., Berry, S.E., Finlayson, G. et al. Postprandial glycaemic dips predict appetite and energy intake in healthy individuals. Nat Metab 3, 523–529 (2021). Dostopano na: https://doi.org/10.1038/s42255-021-00383-x
Benton D, Young HA. Reducing Calorie Intake May Not Help You Lose Body Weight. Perspect Psychol Sci. 2017;12(5):703-714. doi:10.1177/1745691617690878
