Ko smo v negativnem stresu, naše telo tudi tudi po prenehanju delovanja stresnega dejavnika nima moči, da bi se vrnilo v stanje ravnovesja. Pojavi se nespečnost, izguba apetita, glavoboli, izčrpanost. Psihično se negativni stres kaže kot jeza, tesnoba, vznemirjenost, na dolgi rok tudi depresija.
Eden od najpogostejših povzročiteljev dlje trajajočega negativnega stresa so kronične skrbi. Za katere pa se je v raziskavah pokazalo nekaj skoraj neverjetnega: večina jih je popolnoma neutemeljenih.
85 odstotkov skrbi je neutemeljenih
Študija, v kateri so prostovoljce prosili, naj zapišejo svoje skrbi, potem pa preverili, koliko se jih je uresničilo, je prinesla zanimive ugotovitve. Izkazalo se je, da za skrbi velja enako, kot za strah: od znotraj so votle, od zunaj pa jih nič ni. 85 odstotkov tistega, zaradi česar ljudi skrbi, se nikoli ne uresniči. Zgolj 15 odstotkov skrbi je utemeljenih in se uresničijo.
Objava rezultatov v British Medical Journal je dvignila precej prahu in tudi spodbudila nove raziskave. Večina jih je ugotovitve potrdila.
Večina tistega, zaradi česar nas skrbi, se nikoli ne uresniči.
Ampak – praksa pokaže, da 80 odstotkov njih ljudje brez posebnih težav obvladajo. Povedano drugače: 97 odstotkov skrbi ima veliko več opraviti z našo nagnjenostjo k dramatiziranju kot z realnostjo.
Pri obvladovanju skrbi si lahko največ lahko pomagamo sami, z nekaj preprostimi vajami. Za katere velja enako kot za vse ostale veščine: da jih osvojimo, jih je potrebno vaditi.
Verjetnost negativnega scenarija
Skrbi so pravzaprav strah pred prihodnostjo. Zanj je značilno osredotočanje na to, kaj je možno, da se zgodi, namesto na to, kaj je verjetno. Zato vsakič, ko vas začne skrbeti, izračunajte, kako verjetno je, da se bo scenarij, ki ga predvidevate, uresničil. Če je rezultat nizek, sta strah in negotovost neutemeljena, strašni izidi, ki ste si jih »narisali« v glavi, pa naj postanejo predmet smeha in zabave.
Osredotočanje na sedanjost
Večina tega, kar nas skrbi, ni povezanega s trenutnim dogajanjem, pač pa z nečim, kar bi se mogoče lahko zgodilo v prihodnosti. Ljudje, ki so nagnjeni h skrbem, občutek negotovosti (ki je nevtralna – lahko se zgodi eno ali drugo) pogosto zamenjujejo z pričakovanjem slabega izida. Naučite se, da je negotovost del življenja. Osredotočite se na to, kar počnete v sedanjosti, in ne na to, kaj bi lahko šlo narobe v prihodnosti.
Razumsko lotevanje skrbi in možnih izidov
Problem pri skrbeh je, da zaradi lastne čustvene vpletenosti pozabimo na njihovo bistvo: kaj je tisto, česar se v resnici bojimo in kakšni so možni logični izidi. Problema se lotite razumsko in sledite zaključkom, ki vam jih posreduje zdrava pamet, in kot bi mignil, bo breme skrbi za polovico manjše.
Postavljanje ciljev in načrtovanje aktivnosti
Živeti polno tukaj in zdaj pomeni, da smo osredotočeni na sedanjost in reševanje problemov, ko ti nastopijo. Prav je, da načrtujete aktivnosti in postavljate cilje, ni pa treba pretiravati. Naučite se pustiti preteklost za seboj, prihodnost pa v prihodnosti, saj boste le tako dobili jasno sliko o tem, kaj je v resnici pomembno.
Zaskrbljenost naj se vzame “na lahko”
Bolj, kot premišljujemo o skrbeh, slabše je. Vzemite zaskrbljenost kot vsako drugo čustvo, ki pride in gre. Namesto, da bi zaskrbljenost zanikali, jo sprejmite kot del vsakdanjega življenja.
