»Delodajalci sicer vse več pozornosti namenjajo ustvarjanju delovnega okolja, v katerem bodo delavci čimbolj produktivni, vendar pozitivni vplivi na zaposlene niso na prvem mestu,« je na novinarski konferenci Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija poudaril psihiater doc. dr. Jurij Bon iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Da v njihovo urgentno psihiatrično ambulantno prihaja tudi vedno več bolnikov v psihični stiski z anksiozno-depresivno simptomatiko zaradi povečanih delovnih obremenitev in nesoglasij na delovnih mestih, pa je dodala psihiatrinja doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
»Izgorelost je postala bolj družbeno sprejemljiva kot depresija«
»Žal smo danes priča postopni eroziji socialnih pravic, zaradi česar se ljudje počutijo vse bolj negotovi. Zaradi digitalizacije tudi vse težje postavljajo mejo med delom in zasebnim časom, kar ob poudarjanju produktivnosti lahko vodi v izgorelost. Največ delavcev poroča, da so glavni problem časovni pritiski in preobremenjenost, kot pomembne negativne dejavnike pa vidijo tudi negotovost zaposlitve, delo z zahtevnimi strankami, pacienti ali učenci ter pomanjkljivo komunikacijo in sodelovanje v podjetju,« je dejal doc. dr. Bon.
»Izgorelost je v sodobni družbi postala bolj družbeno sprejemljiva kot depresija, ker je tesno povezana s pretirano delovno obremenitvijo, kariero in dosežki, kar velja za znak truda, zavzetosti in predanosti. Ljudje običajno izgorelost vidijo kot posledico preveč dela, kar v kulturi, ki močno ceni produktivnost in uspeh, deluje pozitivno, čeprav gre za resen problem,« je poudaril mag. Bogdan Dobnik, dipl. soc. delavec in predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija. Združenje Ozara pomembno izboljšuje življenje oseb z duševnimi motnjami, zmanjšuje stigmatizacijo in spodbuja njihovo aktivno vključevanje v družbo. Poudarjajo pa tudi pomen preprečevanja duševnih težav.
Depresija spada med motnje razpoloženja in skupaj z anksioznimi motnjami sodi med najbolj pogoste duševne motnje. V Sloveniji po podatkih Eurostata približno 85.000 ljudi živi z depresivnimi motnjami. »Z izrazom depresija mislimo na klinična stanja, ki so ločena od vsakdanjih običajnih občutkov pomanjkanja volje in energije, otožnosti in pesimizma. Bistvo prepoznave klinične depresije je v izraženosti in trajanju teh občutij ter njihovem vplivu na funkcioniranje posameznika. Depresivne epizode se pogosto lahko ponavljajo in tudi stopnjujejo, če ni zdravljenja. Simptomi depresije se lahko pojavljajo v od blagih do hudih oblikah. Bolezen lahko poteka v obliki od prehodnih epizod do kroničnih stanj, ki trajajo od nekaj mesecev do več let,« je pojasnil doc. dr. Bon.
Po besedah doc. dr. Plemenitaš Ilješ so za bolnika z depresivno epizodo značilni slabo razpoloženje, pomanjkanje zadovoljstva ob prej prijetnih aktivnostih, zmanjšanje energije in upad aktivnosti. »Med simptome depresivne epizode uvrščamo tudi motnje spanja z značilnim zgodnjim jutranjim prebujanjem ali pa pretiranim zatekanjem v spanje. Lahko so prisotni slabši apetit ali pa (redkeje) tolaženje s hrano, slabša koncentracija, izrazita utrujenost, upad samospoštovanja ter občutki krivde ali ničvrednosti. Depresivni bolniki so lahko psihomotorično upočasnjeni in veliko počivajo ali pa se slabo počutje kaže kot nemir. Ob teh znakih je potrebno poiskati strokovno pomoč, bodisi pri izbranem osebnem zdravniku, ob pomembnem upadu funkcioniranja pa pri psihiatru. Pojav samomorilnih misli je signal za nujno iskanje strokovne pomoči, v teh primerih svetujemo takojšen obisk pri psihiatru ali obisk urgentne službe.«
Depresija je med najbolj pogostimi boleznimi
»Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije približno 5% ljudi po celem svetu zboli za depresijo, ženske skoraj dvakrat pogosteje kot moški. Na podlagi podatkov iz Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu NIJZ iz leta 2019 smo ocenili, da je depresivna motnja prisotna pri 3,5 % prebivalcev, vendar je nato prišlo do porasta simptomov velike depresije,« je povedala doc. dr. Plemenitaš Ilješ.
Po podatkih NIJZ se število predpisanih receptov za antidepresive v Sloveniji iz leta v leto viša. V letu 2022 je povprečno antidepresive prejemalo 7,4 % populacije, najpogosteje so jih predpisovali v zasavski in koroški regiji. »Širši kontekst teh podatkov je delno pozitiven. Povečevanje predpisovanja antidepresivov je v skladu z usmeritvami po svetu, saj si prizadevamo zmanjšati predpisovanje pomirjeval, ki povzročajo odvisnost in dolgoročno negativno vplivajo na depresijo, ter jih čimbolj nadomestiti z antidepresivi. Obenem večje predpisovanje pomeni tudi, da te motnje prej prepoznavamo, posamezniki o svojih težavah lažje spregovorijo, torej se je stigmatizacija duševnih težav začela zmanjševati. Seveda pa je večje predpisovanje antidepresivov tudi posledica tega, da se v razvitih družbah v zadnjih dvajsetih letih povečuje prisotnost depresije in anksioznih motenj zaradi stopnjevanja negativnih družbenih pritiskov na posameznike,« je dejal doc. dr. Bon.
Čas je, da poudarimo duševno zdravje na delovnem mestu
Zaradi bolniških odsotnosti, ki jih povzročajo duševne motnje, je izgubljenih veliko delovnih dni: po podatkih NIJZ je leta 2023 v Sloveniji povprečna bolniška odsotnost zaradi duševne in vedenjske motnje trajala skoraj 55 dni. Doc. dr. Bon je opozoril še na problem t.i. prezentizma: »S pojmom prezentizem označujemo prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju, kar negativno vpliva tako na zaposlene kot na delodajalce. Zaposleni, ki delajo kljub depresiji, so manj učinkoviti in produktivni, slabo duševno zdravje povečuje tveganje za napake in nesreče pri delu. Finančni stroški delovne organizacije, povezani s prezentizmom, so lahko višji od stroškov absentizma. Pri delavcih pa prezentizem lahko poslabša obstoječe zdravstvene težave in vodi v kronične težave z anksioznostjo in depresijo.«
»Imamo tudi pozitivne izkušnje, ko so delodajalci pripravljeni nuditi podporo, in takrat je lažje načrtovati postopno vračanje bolnika v delovno okolje. Pri zdravljenju depresije in drugih duševnih motenj namreč stremimo k povrnitvi funkcionalnosti in zadovoljstva pri bolnikih, za kar je uspešno vključevanje v delovni proces pomembno. Prinaša večjo samozavest in potrjevanje ter nenazadnje tudi večjo finančno varnost,« je poudarila doc. dr. Plemenitaš Ilješ.
»Ljudje z depresijo so sposobni hoditi v službo, a to je odvisno od resnosti njihovega stanja in podpore, ki jo prejemajo. Mnogi z blago do zmerno depresijo so zaposleni, čeprav se soočajo z zmanjšano motivacijo in energijo. Pri hujših oblikah depresije pa so pogosteje odsotni z dela in imajo večje težave s koncentracijo. Trenutno je globalno zaposlenih le približno 10 % ljudi z resnimi duševnimi motnjami. Cilj globalne kampanje, da bi to številko dvignili na 50%, je dosegljiv, vendar zahteva izboljšanje delovnih pogojev, večjo fleksibilnost, podporne programe, ozaveščanje o duševnem zdravju in zakonodajno zaščito pred diskriminacijo,« je poudaril mag. Bogdan Dobnik.
Nihče ne sme biti sam odgovoren za spopadanje z depresijo
Depresijo v Slovenijo zdravijo v skladu s sodobnimi smernicami. »Vsaj blažje oblike se vedno pogosteje zdravijo pri izbranih osebnih zdravnikih, tiste z bolj pomembno izraženo klinično sliko ali samomorilnostjo pa pri psihiatrih, bodisi ambulantno ali v bolnišnici,« je povedala doc. dr. Plemenitaš Ilješ. Doc. dr. Bon je razložil, da depresijo običajno zdravijo z zdravili in psihoterapijo. »Pri blažjih oblikah depresije je psihoterapija podobno učinkovita kot zdravila, pri zmerni do hudi obliki depresije pa se kot osnova zdravljenja v svetu vedno priporoča zdravila, ki jih lahko kombiniramo s psihoterapijo in z novejšimi metodami nevromodulacije. Bolnik ob zdravljenju z zdravili pridobi več sposobnosti, da sodeluje v psihoterapiji in ponovno vidi tudi pozitivne vidike svojega življenja, česar med izrazito depresijo ne zmore. Antidepresivi so zdravila, ki delujejo dolgoročno, za nastop učinka namreč potrebujejo mesec dni ali več.«
Novo upanje za bolnike z rezistentno depresivno motnjo
Po ocenah raziskav se kar od 30 do 50 % bolnikov ne odzove zadovoljivo na prvo predpisano antidepresivno zdravilo, je poudaril doc. dr. Bon. »Pri rezistentnih in kroničnih oblikah depresije uporabljamo različne strategije zdravljenja. Pri približno petini bolnikov pa ne pomagajo niti večkratni poskusi sprememb zdravljenja. Za take bolnike, ki se na terapijo ne odzovejo, uporabljamo izraz na zdravljenje odporna ali rezistentna depresivna motnja. Ker se vse bolj poudarja pomen trajanja nezadostno zdravljene depresivne epizode za razvoj rezistence, se priporoča hitrejše spremembe strategij zdravljenja. Ob začetni terapiji s standardnimi antidepresivi in psihoterapijo to pomeni hitrejše menjave zdravil ali uporabo dodatnih oblik zdravljenja, kot so novejše skupine antidepresivov ali nevromodulacija, že bolj zgodaj v poteku zdravljenja. Prihajajo pa tudi nove skupine antidepresivov, ki delujejo hitreje.
Posebno ogroženi so mladostniki in starostniki
Depresija lahko prizadene ljudi vseh starosti in ne glede na življenjske okoliščine. Je pa bolj pogosta ob neugodnih zunanjih dejavnikih, kot so revščina, nezaposlenost, hujši stresni dogodki in izgube, telesne bolezni, zloraba alkohola ali drog. Posebno ogroženi so mladostniki in starostniki.
»Letos objavljeni izsledki Komisije za duševno zdravje mladostnikov poudarjajo, da se njihovo duševno zdravje zadnji dve desetletji slabša po vsem svetu. Predvsem zaradi ekonomske neenakosti, prekarnosti zaposlitev in nezmožnosti ureditve bivalnih razmer, pa tudi zaradi negotovosti glede prihodnosti, skrbijo jih tudi klimatske spremembe in degradacije družbenih struktur,« je povedal doc. dr. Bon.
Doc. dr. Plemenitaš Ilješ je dodala, da je glede na rezultate Nacionalne raziskave NIJZ o zdravju in zdravstvenem varstvu pri osebah, starih 75 let in več, delež tistih s simptomi velike depresivne motnje višji kot pri mlajših udeležencih. Med skupinami z višjim deležem velike depresivne motnje pa izstopajo ženske, stare od 15 do 24 let, pri katerih delež velike depresivne motnje znaša 5,7 %.
Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija
Mag. Bogdan Dobnik je poudaril, da se ljudje z duševnimi motnjami soočajo s številnimi izzivi. »Med njihovimi glavnimi težavami so stigma in diskriminacija, težave pri iskanju in ohranjanju zaposlitve, socialna izolacija, finančne težave ter pomanjkanje dostopa do ustrezne pomoči: Čeprav v Sloveniji obstaja vedno več podobnih storitev, kot so naše, je namreč dostop do kvalitetne psihološke oskrbe, rehabilitacije in svetovanja za mnoge še vedno omejen,« je poudaril in predstavil načine podpore, ki jih Združenje Ozara nudi osebam z duševnimi motnjami in njihovim svojcem.
Psihosocialna podpora: Ozara ponuja svetovalne storitve in programe, ki ljudem pomagajo pri obvladovanju njihovih duševnih stanj ter jih opolnomočijo za boljše življenje v družbi.
Rehabilitacija in zaposlovanje: Združenje pomaga pri vključevanju posameznikov na trg dela, bodisi s pomočjo delavnic, usposabljanj ali povezav z delodajalci, s čimer prispeva k večji socialni vključenosti in neodvisnosti.
Socialna mreža: Ljudje z duševnimi motnjami lahko sodelujejo v skupinah za samopomoč, kjer se povežejo z drugimi, ki imajo podobne izkušnje, in gradijo nove socialne vezi.
Izobraževalni programi: Ozara organizira predavanja in delavnice, ki ozaveščajo širšo javnost o duševnem zdravju in zmanjšujejo stigmatizacijo duševnih bolezni.Podpora svojcem: Poleg pomoči posameznikom nudi združenje tudi podporo družinskim članom, da lažje razumejo in podpirajo svoje bližnje v procesu okrevanja
