Izkušnje držav ZDA in Kanade, ki so konopljo že legalizirale, kažejo, da se po sprejetju takšnih zakonov poveča število akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih ter zdravstvenih težav, povezanih z njeno uporabo. Med najpogostejšimi posledicami uporabnikov konoplje so zasvojenost, psihotične motnje, pljučna in srčno-žilna obolenja ter povečano tveganje za prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu.
Stres, travme, tveganje za zasvojenost v odrasli dobi, če kadi nosečnica …
Mateja Jandl, dr. med., specialistka javnega zdravja na NIJZ je poudarila, da uporaba konoplje ne ogroža samo uporabnikov, temveč tudi druge ljudi. Po legalizaciji se je povečala pogostost vožnje pod vplivom konoplje, kar ogroža varnost vseh udeležencev v prometu, prav tako pa so raziskave pokazale, da so partnerji oseb, ki konopljo redno uporabljajo, bistveno pogosteje izpostavljeni nasilju in poškodbam. Nevarni so tudi učinki pasivnega kajenja, saj dim konoplje vsebuje rakotvorne snovi in toksine, ki dokazano škodujejo zdravju uporabnikov kot tistih, ki so mu izpostavljeni posredno. Posebej skrb vzbujajoča je uporaba v nosečnosti, saj povečuje tveganje za neugodne izide pri novorojenčkih. Otroci, ki odraščajo v družinah, kjer so prisotne zasvojenosti, pa so pogosto izpostavljeni stresu in težkim ter travmatičnim izkušnjam, ki lahko pustijo posledice tudi kasneje v življenju – od tveganega vedenja do težav z zdravjem in večje verjetnosti razvoja zasvojenosti v odraslosti.
Zdravljenje zasvojenosti pri mladostnikih je izjemno zahtevno, predstavlja velik strokovni izziv ter pomembno družbeno breme. Vsakršno zakonodajno rahljanje odnosa do konoplje zato vpliva na zmanjšano zaznavanje tveganja pri mladih.
Predlog zakona teh posrednih posledic družbenih stroškov ne obravnava v celoti. Stroški zdravljenja, zmanjšane produktivnosti in družbene posledice pa bodo dolgoročno obremenjevali celotno družbo, je dodala in poudarila, da za zagotavljanje varnega okolja za otroke in mladostnike potrebujemo usmerjeno, učinkovito, na znanstvenih dokazih temelječo preventivo ter sistemski pristop z zagotovljenimi sredstvi za izvajanje preventivnih aktivnosti.
Nezdrav življenjski slog, dokazan negativen vpliv na razvoj možganov
Marija Anderluh, dr. med., je v imenu Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo in Razširjenega strokovnega kolegija za otroško mladostniško psihiatrijo je predstavila ugotovitve raziskav, ki potrjujejo, da je uporaba konoplje v obdobju mladostništva še posebej škodljiva, saj vpliva na razvoj možganov, ki poteka najmanj do sredine dvajsetih let. Uporaba v tem obdobju predstavlja enega najnevarnejših dejavnikov tveganja za neugoden psihosocialni razvoj, zasvojenost ter pojav pridruženih duševnih motenj – tako v mladosti kot v odrasli dobi.
Na podlagi podatkov iz držav, ki so konopljo že legalizirale, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo povišano stopnjo uporabe, ter posledično večje potrebe po zdravljenju in socialnih obravnavah.
Ohlapen odnos do konoplje s psihoaktivnim THC, ki je med mladostniki in mladimi odraslimi najpogosteje uporabljena prepovedana substanca, ter njena večja dostopnost prispevata k napačnemu prepričanju o njeni neškodljivosti ali celo koristnosti za duševno zdravje.
Razvojne značilnosti mladostništva – nezrelost možganov, impulzivnost in nagnjenost k tveganemu vedenju – mladostnike še posebej izpostavijo negativnim učinkom psihoaktivnih substanc. Dolgotrajna uporaba je povezana z depresijo, socialno anksioznostjo, samomorilnimi mislimi in samomori, pogosteje pa se pojavljajo tudi psihoze in kronične duševne bolezni, ki zaznamujejo življenja posameznikov in njihovih družin, je opozorila. Navedenemu je pritrdila tudi Andreja Pirtovšek Šavs, dr. med., spec. psihiatrije in specialistka klinične farmakologije z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.Zdravljenje zasvojenosti pri mladostnikih je izjemno zahtevno, predstavlja velik strokovni izziv ter pomembno družbeno breme. Vsakršno zakonodajno rahljanje odnosa do konoplje zato vpliva na zmanjšano zaznavanje tveganja pri mladih.
Zaščitimo otroke
Tanja Varl Turk, dr. med., spec. int. medicine s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je opozorila na vse večjo dostopnost konoplje in pogostejšo uporabo, ki sedaj že tesno sledi uporabi alkohola in tobaka. Zastrupitve s konopljo so najbolj pogoste prav pri najbolj ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki, ostareli in kronični bolniki. “Zaradi nenadzorovanega škodljivega oglaševanja in političnih interesov se je v populaciji pojavil občutek lažne varnosti konoplje, čemur sledi naraščajoč trend zastrupitev s konopljo, povečanje uporabe konoplje med mladostniki, vse večje število zastrupitev otrok ter razrast raznolikih oblik uživanja konoplje (kapljice, oljne kapsule, kajenje, vejpanje,…), kar prinaša dodatna zdravstvena tveganja.” Poudarila je, da se vsebnost psihoaktivnega THC v vzgojenih rastlinah konoplje z leti povečuje, s tem pa tudi odvisniški potencial konoplje in tveganje za neželene učinke. V zadnjem času so obravnavali tudi več resnih zastrupitev s polsintetičnimi kanabinoidi s podaljšano klinično sliko motnje zavesti, znaki nevrotoksičnosti in drugimi okvarami notranjih organov. Poleg motnje zavesti (od prekomerne zaspanosti do nezavesti), srčno-žilnih učinkov (pospešen srčni utrip in nihanje krvnega tlaka), vznemirjenosti, tesnobnosti in zaznavnih motenj, se pri bolnikih, zastrupljenih s konopljo, lahko pojavijo tudi življenjsko ogrožajoča stanja, kot so epileptični napad, motnje srčnega ritma, akutna psihotična reakcija.
»Povsem zmotno je namreč posplošiti izsledke raziskav, opravljenih na celičnih linijah in živalih, na človeški organizem. Ker se le-tega splošna javnost kljub opozorilom stroke ne zaveda, v mnogih primerih opušča dokazano učinkovita zdravila za zdravljenje bolezni in prehaja na uporabo konoplje, kar pomembno ogroža njihovo zdravje.« Tanja Varl Turk, dr. med., spec. int. medicine s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKCL
Poudarila je, da bi zakoniti dostop do konoplje za osebno uporabo omogočil ljudem, da bi uporabljali konopljo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja prav nobena strokovno-znanstvena podlaga, ki bi temeljila na ustreznih raziskavah, opravljenih pri ljudeh. »Povsem zmotno je namreč posplošiti izsledke raziskav, opravljenih na celičnih linijah in živalih, na človeški organizem. Ker se le-tega splošna javnost kljub opozorilom stroke ne zaveda, v mnogih primerih opušča dokazano učinkovita zdravila za zdravljenje bolezni in prehaja na uporabo konoplje, kar pomembno ogroža njihovo zdravje.«
Slabša varnost pri delu
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, spec. medicine dela, prometa in športa, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana, je opozorila, da se bo varnost pri delu v primeru uveljavitve zakona zagotovo poslabšala. »Brez rednega spremljanja rabe konoplje in preventivnega testiranja na THC bodo lahko delavci, ki jo redno uživajo ali so od THC že odvisni, opravljali tudi tvegana dela in s tem ogrožali tako lastno varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v delovnem procesu ali uporabnikov storitev. Poleg tega bodo delavci zaradi onemogočenega sistematičnega spremljanja rabe konoplje prikrajšani za pravočasno zdravstveno obravnavo in zdravljenje odvisnosti, pa tudi za odkrivanje in zdravljenje bolezni, povezanih z uporabo konoplje,« je dejala in dodala, da uporaba konoplje zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, kar se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi s smrtnim izidom. »Tveganje za prometno nezgodo pri vožnji pod vplivom THC je od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Za razliko od alkohola pri THC ni mogoče določiti relativno varne meje, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato je v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco in iz predloga zakona črtati predlagane mejne vrednosti.«
Smo med prvimi v EU, glede dostopnosti do konoplje
Tanja Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je predstavila podatke raziskave ESPAD med slovenski dijaki, starimi od 15 do 16 let, ki v visokem deležu zaznavajo konopljo kot lahko dostopno. »V letu 2024 si po tem kazalniku delimo prvo mesto z Dansko in Nemčijo, ki je, kot vemo, v letošnjem letu legalizirala konopljo za nemedicinsko rabo. Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili. Po deležu dijakov, ki sodijo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem, smo prav tako v samem vrhu sodelujočih držav v raziskavi. Hkrati pa zelo majhen delež te populacije v Sloveniji meni, da je redna raba konoplje tvegana.«
»Po deležu dijakov, ki sodijo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem, smo prav tako v samem vrhu sodelujočih držav v raziskavi. Hkrati pa zelo majhen delež te populacije v Sloveniji meni, da je redna raba konoplje tvegana(rezultati raziskave ESPAD).« Tanja Urdih Lazar, Klinični inštitu za medicino dela, prometa in športa
Strokovnjaki zato pozivajo odločevalce, naj pri sprejemanju zakonodaje upoštevajo znanstvene dokaze in tuje izkušnje. Opozarjajo, da bo breme kurativnih ukrepov, ki bodo nujno sledili, padlo na že sedaj preobremenjen zdravstveni sistem, kar bo dolgoročno močno obremenjujoče za družbo. Z vidika javnega zdravja omejevanje dostopa do psihoaktivnih snovi sodi med najbolj učinkovite preventivne ukrepe, so si bili enotni.
Vir: NIJZ
