Če v črevesju prevladujejo škodljivi mikrobi, sčasoma načnejo črevesno steno. Če stena postane prepustna, začnejo iz črevesja vdreti v kri večji delci hrane in drugih snovi. Med njimi so lahko tudi beljakovine. Imunski sistem jih prepozna kot tujke in si jih zapomni. Žal pa so nekatere beljakovine v naših organih zelo podobne tem beljakovinam. Če jih imunski sistem odkrije, napade ta organ. Če jih najde v ovojnicah živcev, se razvije multipla skleroza, če jih odkrije v črevesnih stenah, oseba zboli za Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom itd. V kri pa vdirajo tudi beljakovine iz hrane, ki niso podobne beljakovinam v celicah. Taka je na primer beljakovina gliadin, ki je težko presnovljiv del glutena. Če imamo prepustno črevesno steno in zaužijemo glutensko živilo, je možno, da gliadin prodre v kri, kjer sproži delovanje imunskega sistema in kronična vnetja.
Do nedavnega se je zdelo, da se tega napačnega ravnanja imunskega sistema ne da popraviti. Nove raziskave pa kažejo, da je to možno preko vplivanja na črevesno bioto. Nevrolog dr. David Perlmutter v svoji knjigi Zdravi možgani piše, da črevesni mikrobi »izobražujejo« celice imunskega sistema in »vodijo« njihovo ravnanje. Če je pogubna prepustnost črevesja nastala zaradi škodljivega delovanja patogenih mikrobov, je torej možno, da z uravnoteženjem črevesne biote odpravimo prepustnost črevesja in ponastavimo imunski sistem, da začne spet delovati normalno. Na tak način zdravniki zdravijo kronična obolenja, ki izvirajo iz črevesja, med njimi tudi razne vrste avtoimunskih bolezni.
V mnogih raziskavah so proučevali učinke presaditve fekalne mikrobiote iz zdravih oseb v črevesje oseb z avtoimunskimi boleznimi. Postopek se imenuje FMT (Faecal Microbiota Transplantation). Leta 2022 je izšel znanstveni članek, v katerem je skupina kitajskih strokovnjakov pod vodstvom dr. Liuting Zenga povzela rezultate trinajstih znanstvenih študij o učinkih metode FMT pri avtoimunskih boleznih. Preizkusi so se nanašali na naslednje avtoimunske bolezni: sladkorno bolezen tipa I, sistemsko sklerozo, ulcerozni kolitis, Crohnovo bolezen, pediatrični kolitis in psoriazni artritis. Pri vseh boleznih so v veliki večini primerov zaznali izboljšanje (Zeng et. al., 2022), kar potrjuje pomen črevesne biote kot dejavnika avtoimunskih bolezni. Raziskave o učinkih FMT na celiakijo so še omejeni (Rossi et al., 2023). Več pa je študij o učinkih uživanja probiotikov in prebiotikov nanjo.
Probiotiki in prebiotiki
Probiotiki so živila, prehranska dopolnila ali zdravila, ki vsebujejo koristne črevesne bakterije, prebiotiki pa so izvlečki iz vlaknin, ki so hrana koristnih bakterij. Leta 2023 je skupina raziskovalcev pod vodstvom Nathalie Melisse Méndez Díaz povzela izsledke več raziskav o vplivu uživanja probiotikov in prebiotikov na bolnike s celiakijo, ki so ob tem uživali brezglutensko hrano. Stanje bolezni se je ob tem na splošno izboljšalo. Regenerirala se je črevesna sluznica, ki je pri bolnikih s celiakijo atrofirana, pa tudi manj je bilo vnetij v njej. Izboljšala se je presnova problematičnega gliadina v aminokisline, kar je ena od funkcij dobrih črevesnih bakterij. Hrano zanje lahko bolniki s celiakijo dobijo z uživanjem stročnic, sadja in zelenjave. A tega na splošno zaužijemo premalo. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli užili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec razvitega sveta pa jih zaužije le 3,5 g (Dennis, 2017). Zato je zlasti pri celiakiji smiselno dopolniti uživanje probiotikov tudi s prebiotičnimi dopolnili.
V omenjeni raziskavi so ugotovili, da so pri bolnikih s celiakijo učinkoviti probiotiki, ki vsebujejo koristne bifidobakterije in laktobacile. Pri nas doma že od leta 2003 uživamo bio probiotik EM Erika Nielsena, ki vsebuje osem vrst koristnih bakterij in je posebno bogat prav z omenjenima vrstama. Je biološko pridelano živilo in ga zato lahko trajno uživamo vsak dan. Vsebuje fermentirane izvlečke devetnajstih vrst biološko pridelanih zelišč, ki prispevajo k izboljšanju presnove. Dnevni odmerek naj bo tolikšen, da blato v nekaj dneh izgubi neprijeten vonj, ki je znak neuravnotežene črevesne biote. Na spletni strani www.iztokostan.com je objavljenih že več kot tristo izkušenj uporabnikov z njim, med drugimi tudi osem spodbudnih pričevanj bolnikov s celiakijo.
Beljakovinska podhranjenost pri celiakiji
Tudi če bolnik s celiakijo zaužije dovolj beljakovin, pride pri trajajoči bolezni do zmanjšanja mišične mase (Méndez Díaz et al., 2023), pa tudi drugi organi opešajo, med njimi tudi izločala. Preden intenziviramo izločanje strupov z uživanjem probiotikov, je smiselno okrepiti izločala aminokislinami tipa OKA. Absorbirajo se v le 23 minutah, na celični ravni pa je njihov izkoristek kar 99 %, pri drugih vrstah beljakovin pa izkoristek ni več kot 48%. Tudi aminokisline OKA (angl.MAP) lahko uživamo trajno.
Viri:
Méndez Díaz, N. M., Pleitez Molina, S. A. in Valiente Vásquez, K. A. (2023). Probiotics and prebiotics for patients with celiac disease and non-celiac gluten sensitivity. Alerta, 6(2):165-171. https://doi.org/10.5377/alerta.v6i2.16208
Perlmutter, D. (2017). Zdravi možgani: Moč črevesnih mikrobov za zdravje in zaščito vaših možganov – za vse življenje. Umco, Ljubljana.
Rossi, R. E., Dispinzieri, G., Elvevi, A. in Massironi, S. (2023). Interaction between Gut Microbiota and Celiac Disease: From Pathogenesis to Treatment. Cells, 12(6), 823. https://doi.org/10.3390/cells12060823
Zeng, L., Deng, Y., Yang, K., Chen, J., He, Q. in Chen, H. (2022). Safety and efficacy of fecal microbiota transplantation for autoimmune diseases and autoinflammatory diseases: A systematic review and meta-analysis. Frontiers in immunology, 13, 944387. https://doi.org/10.3389/fimmu.2022.944387
