Za osteoporozo zbolevajo predvsem starejši ljudje, zlasti ženske. V Sloveniji je pogostnost osteoporoze pri ženskah po 50. letu 27,5 %, pri moških po 60. letu pa 14,6 %. Strokovne smernice za zdravljenje osteoporoze vključujejo zdrav življenjski slog z redno telesno vadbo, brez kajenja in pretiranega vnosa alkohola, prehrano bogato s kalcijem in beljakovinami ter dodajanjem vitamina D. Obstajajo zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti in pospešujejo njihovo regeneracijo. Kljub temu bolezen s staranjem običajno napreduje. Pri osemdesetih letih ima osteoporozo 40 % žensk, pri devetdesetih pa kar 67%. Potrebni so torej še dodatni ukrepi za uspešnejše varovanje pred to boleznijo.
Kako nastaja osteoporoza
Večino suhe snovi v kosteh so rudnine (60-70%), preostalo (30-40%) pa v glavnem beljakovine. Kosti so stalno v procesu prenove. Kostne celice jemljejo iz njih gradnike in jih vgrajujejo ali premeščajo drugam v skladu s trenutnimi potrebami organizma. Problematično je, ko postane izločanje snovi iz kosti trajno večje od vgrajevanja. To vodi v osteoporozo.
Lahko navedemo dva pomembna vzroka, ki jo porajata:
Eden od njiju je toksemija – zastajanje strupov v telesu. Strupi so kisli. Organizem jih poskuša nevtralizirati z bazičnimi snovmi. Ena od njih je kalcij, ki ga je v kosteh veliko. Zato ga ob zakisanosti izgubljamo. Pomagamo si, če se izogibamo snovem, ki zelo zakisajo organizem (kajenje, alkohol … ), oziroma uživamo več surovega sadja in zlasti zelenjave, ki sta bazotvorna. Toda zgolj to ne odpravlja toksemije. Strupe je treba izločiti iz telesa, pri čemer koristijo stara znanja o načinih razstrupljanja (pitje več vode, telesno gibanje, savna, postenje itd). A tudi to ne odpravi toksemije. Že leta 1926 je dr. John H. Tilden pojasnil, da je glavni vzrok zanjo oslabelost. Za zmanjšanje toksemije je torej bistveno, da najprej okrepimo izločala.
Drugi vzrok je pomanjkanje (in šibkost) kostnih celic. Zdravnik, dr. M. Lucà-Moretti, je na svojem predavanju v Ljubljani leta 2003 povedal, da je seveda prav, da za čvrstost kosti zaužijemo dovolj kalcija in drugih rudnin, a če ni dovolj kostnih celic, ki bi vgradile te snovi vanje, kosti ne bomo okrepili. Pomembna je tudi moč celic in s tem njihova sposobnost vgrajevanja snovi v kosti.
V nadaljevanju predstavljam svoj program dopolnilne prehrane za krepitev kosti. Program je informativnega značaja; za svetovanje pri prehrani bolnika je pristojen le zdravnik.
Najprej optimiziramo beljakovinsko prehrano
Za namnožitev kostnih celic in za krepitev izločal so potrebne dodatne beljakovine. A beljakovinsko bogata hrana je težko prebavljiva. Z vidika osteoporoze pa ni idealna tudi zato, ker ustvarja veliko kislih odpadkov. Že po dvajsetem letu začenja življenjska moč upadati in kmalu postaneta oba procesa problem. Kostna masa se tako začenja zmanjševati že pri tridesetih.
Edina vrsta beljakovinskega živila, ki odpravlja obe težavi, so aminokisline tipa OKA (optimalna kombinacija aminokislin). Praktično ne ustvarjajo odpadkov (le 1%), zato ne zakisajo organizma in ne trošijo energije pri njihovem izločanju. Ne trošijo je niti v prebavi. Klinične študije dokazujejo, da se ob njihovem uživanju učinkovito krepijo funkcije ledvic, jeter in črevesja. S tem zmanjšujejo toksemijo, pogubno za osteoporozo. Z uživanjem OKA se regenerirajo tudi kostne celice, ki skrbijo za vgrajevanje hranil v kosti. Dr. Maurizio Lucà-Moretti ugotavlja, da uživanje OKA krepi kosti. Toda težava je trdovratna: po njegovih izkušnjah je potrebno za vidne rezultate vsaj 8-10 mesecev uživati po 5 tablet OKA na dan. Kostne celice morajo namreč okrepiti narušeno kostno strukturo, ki nosi kalcij in druge rudnine. Ta pa je iz kolagena – torej beljakovine (glej sliko 2).
Moja soproga je uživala od 6 do 7 tablet OKA na dan in njena osteoporoza se je v slabem letu zmanjšala na raven osteopenije.
Navodilo: Upoštevamo prehranske napotke zdravnika. V prvi fazi, ki traja 2-3 tedne, dopolnjujemo prehrano še s po 5 do 8 tabletami OKA na dan.
Potem uravnamo črevesno bioto
Neuravnoteženo črevesno bioto spoznamo po neprijetnem vonju blata. To je znak gnitja v črevesju. Strupi prodirajo iz črevesja v kri in limfo, ju zakisajo in s tem spodbujajo dekalcinacijo. To v mojem prehranskem sistemu preprečujemo z uživanjem bio probiotika EM. Obenem pa s tem izboljšamo absorpcijo kalcija. Veliko študij dokazuje, da so dobre črevesne bakterije ključne za absorpcijo kalcija v kosti. Proizvajajo vitamin K2, ki zagotavlja, da vitamin D prenese kalcij na pravo mesto – v kosti. Raziskave kažejo, da se prvo izboljšanje stanja kosti pokaže že po nekaj tednih uživanja probiotikov.
Naj to ponazorim s primerom:
Edva C. (Ejlat, Izrael) je imela od rojstva osteoporozo. Pri šestnajstih so bile njene noge povsem ukrivljene. V bolnišnici Schneider so ji dejali, da operacija nog ni smiselna, saj se kalcij v telesu ne absorbira dovolj. Potem je začela uživati bio probiotik EM in koralni kalcij. Po enem mesecu so na kliniki presenečeni ugotovili, da se kalcij zadržuje v telesu. Čez tri mesece so ji operirali eno nogo, čez osem mesecev pa še drugo. Prej socialno izločeno dekle je končno lahko zaživelo tako kot njeni vrstniki. Zrasla je za 14 cm. Navodilo: Tudi v drugi fazi, ki traja 2 tedna, upoštevamo prehranske napotke zdravnika; nadaljujemo z uživanjem OKA (vsaj 5 tablet na dan), dodamo pa še bio probiotik EM v količini, ki odpravlja neprijeten vonj blata.
Povečajmo antioksidantskost telesnih tekočin
Antioksidantska raven krvi petdesetletnika je kar 100-krat nižja kot pri dvajsetletniku. Zato celice – tudi kostne – delujejo slabše. Potrebno bi jih bilo antioksidantsko okrepiti. A običajno antioksidanti ustvarjajo kislo ali nevtralno okolje, kar spodbuja osteoporozo. Izjema sta ionizirana (anionska) voda in mineralni prašek FHES. Na univerzi v Kyotu so s preizkusom dokazali, da pitje ionizirane (anionske) vode krepi kosti (Rei). V svojem dopolnilnem prehranskem sistemu uporabljam mineralni prašek FHES, saj je najmočnejši znani antioksidant. Kliničnih študij o njegovem učinku na osteoporozo ni, so pa pozitivne izkušnje z njim tudi pri tej bolezni.
Navodilo: Tudi v tretji fazi upoštevamo prehranska priporočila zdravnika; nadaljujemo uživanje OKA in bio probiotika EM kot v drugi. V prehrano (v kateri je dovolj rudnin, vitaminov in omega 3 kislin) dodamo še 2-4 kapsule FHES na dan. Tako se prehranjujemo najmanj 2 meseca, lahko pa tudi trajno.
Po tekstu dr. Iztoka Ostana za objavo pripravil Institut. O za Reviji za moje zdravje, maj 2024
Viri:
Cousens, Gabriel (1993): Conscious eating. Santa Rosa, CA: Vision Books International.
De Cristofano C., Giordano F. (2002). Terapia omeopatica integrata in un caso di cirrosiepatica scompensata. La Medicina Biologica. 51-52..
Del Prete, M.(2001). Le malatie infiammatorie intestinali: importanza diagnostica e terapeutica del MAP, La Med. Biol., Nº 3.
Fidone, B.(1999). Rettocolite ulcerosa idiopatica: Possibilità di integrazione della terapia allopatica con MAP (SON Formula®), Atti del 1º Congresso S.E.N.B. La Med.Biol., Nº 3.
Halliwell, Barry, & Gutteridge, John M.C. (2005): Free Radicals in Biology and Medicine, 4th edition. – Oxford: Oxford University Press.
Heaney, R.P., Layman, D. K. (2008). Amount and type of protein influences bone health.Am J Clin Nutr, 85(5):1567S-1570S.
Kocjan, T., Preželj, J., Pfeifer, M., Jenstrle Sever, M., Čokolič, M., Zavrtanik, A. (2013). Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdrav Vestn, 82:207-17.
IOF-International Osteoporosis Foundation (2018). Facts and statistics.
Mencej Bedrač, S., Zupan, J., Kocjan, T., Mlakar, V., Preželj, J., Marc, J., Ostanek, B. (2012). Zdravljenje osteoporoze danes in jutri. Farm Vestn, 63: 279-289.
Ostan, I. (2013). Žive vode. Ljubljana:ARA.
Rei et al. . Effects of alkaline ionised water on formation & maintenance of osseous tissues.
Schepper, J. D., Irwin, R., Kang, J., Dagenais, K., Lemon, T., Shinouskis, Al, Parameswaran, N., McCabe, L.R. (2017). Probiotics in gut-bone signaling. Adv Exp Med Biol, 1033:255-247.
Stephanson, Cory J.; Stephanson, Ann M.; Flanagan, Patrick G. (2002a): Antioxidant Capability and Efficacy of Mega-H™ Silica Hydride, an Antioxidant Dietary Supplement, by In Vitro Cellular Analysis Using Photosensitization and Flurescence Detection. – Journal of Medicinal Food, Volume 5, Number 1, 2002, str.13.
Tamburlin, N. (1999). Trattamento ambulatoriale di pazienti con insufficienza renale cronica. La Med.Biol.