Zdravi na poti – potovalna lekarna za poletna potovanja

Avtor: mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm.

Dopust je pošteno prigaran čas, in če ga želimo dobro izkoristiti, je prav, da se na pot (kamor koli smo se že namenili) dobro pripravimo. Kaj to pomeni? Najprej poglejmo, kakšne so na naši ciljni destinaciji razmere – od dostopnosti zdravstvene oskrbe do higienskih razmer in mogočih bolezni.

Skladno s tem predhodno uredimo potrebna cepljenja (o tem imajo največ podatkov v ambulanti za potnike na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, NIJZ) in Zavodu za zdravstveno zavarovanje (v državah EU zadošča Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, če potujemo kam dlje, pa svetujemo zavarovanje z asistenco v tujini). 

Nato pa se lotimo priprave potovalne lekarne. V njej gotovo ne smejo manjkati zdravila, ki jih redno uporabljamo. In seveda zdravila in pripomočki za lajšanje manjših zdravstvenih težav, ki se na poti rade pojavijo:

– lajšanje bolečine in vročine (analgetik in antipiretik);

– potovalna slabost;

– zaprtje (odvajalo) ali driska (probiotik, rehidracijska sol, antisekretorna zdravila, medicinsko oglje);

– alergije (antihistaminik);

– boleče žrelo ali hripav glas (pastile ali pršilo za grlo)

– želodčne težave, kot sta zgaga, dispepsija (antacid ali druga zdravila za želodec);

– manjše rane (antiseptik za čiščenje rane, gaze, obliži, povoj, obliži za žulje);

– termometer, zlasti če potujemo z manjšimi otroki.

Poleti in pozimi je treba poskrbeti tudi za zaščito pred soncem. Glede na tip kože in polt izberemo ustrezni izdelek s primernim zaščitnim faktorjem, ki naj bo vsaj 30 in naj ščiti pred sončnimi žarki UV A in UV B. Zvečer, po umivanju, nam bo koža hvaležna, če jo namažemo z negovalnim in vlažilnim losjonom, ki vsebuje bepantol ali alojo. V poletnem času priporočamo tudi repelente. To so izdelki, ki naneseni na kožo ali oblačila s svojim vonjem odganjajo mrčes. Klopi, komarji in drugi insekti namreč prinašajo velika tveganja. Sam pik lahko povzroči neprijetne alergije in bolečino, poleg tega pa so tudi prenašalci povzročiteljev težkih bolezni, kot npr. borelioza, mrzlica itn. 

Kronični bolniki na poti 

Za kronične bolnike ni ovir; na pot se je treba le primerno pripraviti. Vsa zdravila je treba vzeti s seboj, in to v ustreznih količinah (torej z malo rezerve). Za določena zdravila je priporočljivo imeti s seboj tudi zdravniško potrdilo ali kopijo recepta, zlasti če gre za večjo količino zdravila. Zakonodaja namreč omejuje prenos zdravila čez mejo, pri čemer mora biti zelo jasno, da gre za zdravila za osebno uporabo. Večino zdravil shranjujemo na sobni temperaturi do 25 stopinj, nekatera zdravila pa je treba hraniti na hladnem (2–8 stopinj). Za ta svetujemo, da si uporabnik kupi posebno hladilno torbico, ki ima ustrezno pregrajeno mesto za hladilno telo in zdravila, oziroma torbico, ki nekaj ur vzdržuje ustrezno temperaturo. Zdravila ne shranjujemo skupaj s hrano, zato običajne hladilne torbe za zdravila niso primerne. Opozorila bi še, da je treba zdravila hraniti zunaj dosega otrok (babice in dedki gredo pogosto na dopust z vnuki). 

V veliko slovenskih lekarnah pacientom izdelamo osebno kartico zdravil. Za kronične bolnike je to izjemno dobrodošel dokument. To je pregled vseh uporabljanih zdravil – z zaščitenimi imeni in nelastniškimi imeni ter z navodili za uporabo.  Ob nezgodi ali poslabšanju zdravstvenega stanja bo osebna kartica zdravil zdravstvenim delavcem in torej tudi našemu popotniku v veliko pomoč. 

O najpogostejših zdravstvenih težavah – kdaj k zdravniku

Menjava okolja je lahko že dovolj, da se pri veliko ljudeh pojavijo prebavne težave. Nekateri se spoprijemajo z zaprtjem, drugi z drisko. Ko se znajdemo v precej drugačnem okolju – druga hrana, klima, higienski pogoji –, je tveganje za pojav driske še veliko večje. Zaprtje je bolj neprijetno in ne prinaša nekega tveganja. Pomagamo si lahko z odvajali v obliki svečk, tablet, sirupov, čaja ali praška. Preveriti je treba, kdaj nastopi učinek, da si ne nakopljemo dodatnih težav. Pri driski je treba ukrepati čim prej. Najpogostejši povzročitelji driske v našem okolju so virusi, v bolj eksotičnih krajih pa tudi bakterije in paraziti. Najpomembnejši ukrep pri driski  je rehidracija – to je nadomeščanje tekočine in soli. Sočasno svetujemo tudi uporabo probiotika. Dokazano je, da hitro ukrepanje bistveno skrajša čas bolezni. Ob zastrupitvah se lahko doda še aktivno oglje, če gre za hujšo drisko, povzročeno z bakterijami, pa bo potreben antibiotik. Tega seveda predpiše zdravnik. 

Vročina je lahko spremljajoč simptom driske, predvsem zaradi dehidriranosti (zlasti pri otrocih). Lahko pa se pojavi zaradi druge okužbe, tudi zaradi pretirane izpostavljenosti soncu. Vročino nižamo z zdravili, ki jih imenujemo antipiretiki. Najmanj tvegamo, če je to paracetamol, lahko pa tudi acetilsalicilna kislina ali nesteroidna protivnetna zdravila, kot je naproksen ali ibuprofen. Vsa omenjena zdravila so na voljo v naših lekarnah brez recepta, so pa v obliki tablet, praškov pa tudi svečk in sirupov. 

Pogosto se na potovanju, tudi zaradi dehidriranosti ali izpostavljenosti soncu in vetru, pojavi glavobol. Večji fizični napori lahko povzročijo bolečine v mišicah in sklepih. Blažjo in srednje močno bolečino lahko lajšamo sami, in sicer z zdravili – analgetiki. Gre za iste učinkovine, ki tudi znižujejo povišano telesno temperaturo, torej paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidna protivnetna zdravila. Pri močnejšem glavobolu nekaterim odlično pomagajo tudi zdravila, ki vsebujejo več učinkovin; imenujemo jih kombinirani analgetiki. 

Pri vseh manjših zdravstvenih težavah, kot so npr.: zaprtje, driska, blage oblike alergije, glavobol, potovalna slabost, si lahko pomagamo sami. Driska je blaga bolezen, ki jo navadno (pri sicer zdravih osebah) lahko zdravimo sami. Tudi vročina, ki ni previsoka in traja nekaj dni, je primerna za samozdravljenje. Če se pojavi ekstremno visoka vročina, ki je z zdravili in s hlajenjem ne moremo znižati, če se pojavi izsušenost, ki se lahko kaže z omotico, izgubljanjem zavesti, s slabostjo, če je k vsem znakom dodano še bruhanje, pa bo treba poiskati zdravniško pomoč. 

Poskrbimo na poti za otroke 

Otroci imajo lahko na potovanju podobne težave kot odrasli: prebavne težave, vročina, glavobol, slabost pri vožnji, alergije na sonce, pike ali na hrano, manjše poškodbe itn. Za otroke poskrbimo tako, da jih ustrezno zaščitimo pred nevšečnostmi, kot so piki insektov, sončne opekline. Sicer pa imamo zanje v potovalni lekarni zdravila v farmacevtskih oblikah, ki so primerne za otroke; pri majhnih otrocih so to sirupi in svečke, večji otroci pa že lahko zaužijejo zdravilo v obliki tablet. Pomembno je, da damo otroku pravi odmerek zdravila, zato se že v lekarni pozanimajte, kaj je pravi odmerek za vašega otroka. Ker ljudje veliko stvari pozabimo ali preslišimo, z zdravilom vedno hranite navodilo za uporabo, da lahko odmerjanje in druga opozorila glede uporabe zdravil po potrebi preverite. Otroci namreč niso pomanjšani odrasli in odmerjenje zdravil je specifično.

Mladi naj poskrbijo zase sami

Mladi so načelno najbolj zdrava populacija. Imajo pa najbolj tvegan življenjski slog. Med mladimi je seveda tudi kar nekaj kroničnih bolnikov. Zanje veljajo vsi nasveti, ki smo jih že omenili. Ob vseh zdravilih in medicinskih pripomočkih, ki sodijo v potovalno lekarno, ter zaščitnih kremah pred soncem bi opozorila še na primerna oblačila, ki ščitijo kožo in dihajo, ter na pokrivalo in sončna očala, ne nazadnje pa tudi na kondome. To je edina prava zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi. 

In po čem najpogosteje sprašujejo turisti? 

Turisti so precej pogosti obiskovalci lekarn. Glavobol in druge bolečine, poškodbe, vročina pri otrocih, prebavne težave in alergije so najpogostejši vzrok, da turisti iščejo pomoč v lekarni. Sorazmerno pogosto iščejo tudi zdravila, ki jih redno uporabljajo, a so jih pozabili doma. Navadno tudi to uredimo (s predpisom zdravila na recept v bližnji ambulanti ali pa z nakupom zdravila brez recepta, odvisno od zdravila), saj so v naših lekarnah na voljo enka zdravila kot kjer koli po svetu, le zaščiteno ime (ime zdravila na škatlici) je pogosto drugačno. 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj