Kako ravnati, če se je na vas zgodila zdravstvena napaka

V Sloveniji je začel delovati Inštitut za varstvo pacientov – IVP, izvajalec zasebne službe, katerega dejavnost je zastopanje interesov pacientov in zavarovancev pri uveljavljanju njihovih pravic v zdravstvu ter ob zdravstvenih napakah, ki imajo za posledico odškodninsko odgovornost zdravstvenih izvajalcev.

Na IVP bodo redno objavljali prijavljene zdravstvene napake in tako ozaveščali javnost o tej strani zdravstva. Foto: Bigstock

IVP zaposluje strokovnjake s področja prava in varnosti, ki so svoje znanje pridobivali na Pravni fakulteti v Ljubljani, Pravni fakulteti v Mariboru in na Fakulteti za varnostne vede.

Med najbolj izpostavljenimi storitvami v IVP so zdravstvene napake in zahtevki strank za odškodnino. Če smo ‘vajeni’, da se zdravstvene napake ali neželeni zapleti s posegi dogajajo v javni medicini, je nam praksa pokazala, da vse pogosteje prihaja do neželenih zapletov, poškodb zdravja ali videza in kršitev pravic pacientov do seznanitve ali pojasnilne dolžnosti, tudi v zasebni medicini. Gre za neželene zaplete v zobozdravstveni dejavnosti, lepotni kirurgiji in v oftalmologiji.

Če se vam v zdravstvu zgodi kršitev ali zdravstvena napaka, jo lahko prijavite k nam. Ravno tako, kadar ne morete uveljaviti pravice zavarovanca, pri čemer ste nasprotna stranka z ZZZS ali zavarovalnico ter kadar bi želeli formalnopravno uresničiti čezmejno zdravljenje v tujini s povračilom stroška zdravljenja od ZZZS. Vse storitve IVP si lahko ogledate na spletni strani www.ivp.si, pojasnjuje Natalija Sakelšek.

Kako se pacient zaščiti sam pred neželenimi zapleti, še posebej v zasebni medicini?

»Medicinski poseg brez mogočih neželenih zapletov ne obstaja. Po navedbi ZPacP s komentarjem je celo v najboljših bolnišnicah tveganje za neželene zaplete ocenjeno na 10 %. Najbolje bo pacient zaščitil svoje zdravje ali videz v odnosu na nameravan poseg, tako da bo že na pregledu pozoren na to, ali mu izbrani zdravnik ustno predstavi tveganja, ki so navedena tudi v privolilnem dokumentu. Zakaj bi ta dokument obstajal, če z operacijo ni tveganj? Nato, da je pozoren, kdaj mu zdravnik ali izvajalec izroči privolilne dokumente. Te mora pacient dobiti razumen čas pred posegom, da se lahko z njimi seznani in po potrebi zdravnika dodatno vpraša o tveganjih, ki jih ne razume ali zanje prebere in sliši prvič. Veliko jih tudi ne ve, da zasebni zdravstveni izvajalci uspešnosti in neuspešnosti posegov niso dolžni prijavljati na nacionalne inštitute za javno zdravje, kot to velja za javne bolnišnice ali ustanove. Tako lahko zasebnik reče, da je njegova uspešnost s posegi in z rezultati 99-, celo 99,9-odstotna, medtem ko tega podatka pacient ne more preveriti. Tak podatek bi lahko preveril samo sistemski nadzor pri izvajalcu.«

Dokazovanje zdravstvene napake je vedno na strani pacienta. Videonadzor bi to učinkovito rešil.

»Na IVP se poleg dejavnosti pravnega varstva ob zdravstvenih napakah ukvarjamo s svetovanjem in z informiranjem pacientov o njihovih pravicah v zdravstvu ter zapletih, ki pri tem lahko nastanejo. Ena izmed pobud, na katero bomo opozarjali javnost, je videonadzor pri izvajalcih. V tujini je ta že kar praksa in poteka v obravnavi pacienta na pregledu pa tudi med operativnim posegom ali zdravljenjem. Ironično, v tujini se tako izvajalci ščitijo pred pacienti, ki bi jim napako v zameno za denarno odškodnino želeli ‘podtakniti’, hkrati pa za to, da imajo dokazilo o poteku zdravstvene oskrbe zase in za pacienta. Če bi se pri nas uveljavil videonadzor, ki ga ima pacient vedno pravico predlagati, bi to pomenilo, da bi pacient lažje dokazoval ustno pojasnilno dolžnost in postopanje med operacijo. Tak dokaz bi zamenjal dokazovanje besede proti besedi in trdno opiranje na privolitveni dokument, na katerega se izvajalci zanašajo kot na merodajnega, ko gre za priznanje in dokazovanje zdravstvene napake na zunajsodni ali sodni ravni.«

Kaj še mora vedeti pacient, ko se mu zgodi zdravstvena napaka ali neželen zaplet pri zdravljenju?

»V ZPacP s komentarjem preberemo, da zakonodajalec v primerih, ko pacientu s posegom nastane zdravstvena škoda ali poslabšanje zdravja, napotuje na alternativno reševanje sporov, česar Slovenija ne izpolnjuje. Še vedno se namreč največ zadev rešuje na sodišču, in to tudi z večletnimi postopki, mediacije ali poravnave so redke, so pa res pogostejše pri zasebnih izvajalcih. Sklepamo, da sta razloga za to tudi skrb za ugled zasebnika in strah pred medijsko izpostavljenostjo.«

Prijavljene in odkrite zdravstvene napake izboljšujejo varnost v zdravstvu

»Varnost v zdravstvu je po zahtevnosti primerljiva z letalsko industrijo. Še posebej v javnem zdravstvu velja, da je največ skritih ali spečih napak, medtem ko smo v zasebni medicini priča tudi finančnim interesom izvajalcev pred največjo skrbjo za pacienta s prejetim posegom ter opravljanju nepotrebnih posegov, ki niso utemeljeni na pacientovih potrebah in koristih. Odkrite zdravstvene napake izboljšujejo sistemsko varnost, kar pomeni, da se iste napake na novih pacientih ne zgodijo več. Sistemska varnost pomeni nove sprejete protokole dela, ki izničijo napake ali pomanjkljivosti, ki so pripeljale do zdravstvene napake ali škode pri pacientu. Na primer: če zdravstvena ustanova dobi prijavo ali plača odškodnino zaradi dokazane napake, bo sprejela ukrepe, da se napake pri novih pacientih ne zgodijo več.

Na IVP bomo redno objavljali prijavljene zdravstvene napake in tako ozaveščali javnost o tej strani zdravstva, o kateri do zdaj ni nihče osredinjeno govoril. Slovenija je evropska država in je obvezana slediti standardom, ki veljajo za članice EU. Izostanek ustanove za varstvo pravic pacientov je pri tem kar osupljiv. Imamo namreč Zvezo potrošnikov Slovenije, ki opravlja dejavnost varstva pravic potrošnikov glede kupljenih stvari. Pri tem rada podam praktično primerjavo. Kupimo sušilnik za lase ali pomivalni stroj oziroma katero koli stvar in se ta pokvari ali ne deluje brezhibno. Varstvo stvarne napake ali garancije bomo prejeli takoj in ga tudi brez večjega problema uveljavili. kot to veleva zakonodaja na tem področju. Ko se zgodi zdravstvena napaka, ko v zdravstvu izvajalec poškoduje človeka, njegovo zdravje ali videz, pa takega varstva posameznik ne more dobiti. Namen IVP je uresničevati pravno varstvo tem posameznikom; več zdravstvenih napak, kot nam jih bodo posamezniki prijavili, večjo količino bomo imeli na enem mestu in lažje bomo ukrepali na ravni pravnega varstva, tj. apelirali na ministrstvo, da uveljavi oddelke za mediacije ali zunajsodne poravnave pri izvajalcih zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju ter tako prihrani oškodovancev dolgoletne borbe na sodiščih.«

Vsi mi smo pacienti, ne glede na osebne okoliščine

»Ob tem še pouk, da smo vsi prebivalci tudi uporabniki zdravstvenih storitev ali pacienti. Ne glede na to, kako izobrazbo, ekonomski ali drug status ima oseba, je pacientova ‘naloga’, da zna povedati ali pokazati, kje ali kaj ga boli oziroma je z njim narobe ali kaj ga moti in bi želel s pomočjo posega popraviti ali odpraviti. Res velja, kot na vsakem drugem pravnem področju, da bolje kot poznaš pravice in dolžnosti, lažje, hitreje in varneje uveljavljaš svoje interese. Za zdravstveno pravo to pomeni, da bi pacient moral poznati zakonodajo ZPacP, ZZVZZ, POZZ, ZUP, OZ in ob malomarnem zdravljenju tudi kazensko zakonodajo.

Kultura varnosti namesto strahu v zdravstvu se lahko razvija samo skozi uresničevanje pravic pacientov in odkritih zdravstvenih napak. Če želimo slediti tujim državam EU, bomo morali ne le na zakonodajnem papirju, ampak tudi v praksi človekovo življenje in njegovo dobrobit postavljati na prvo mesto, to je pred vsako stvarjo, ki v tem trenutku pri nas uživa učinkovitejše pravno varstvo kot pacient ob zdravstveni napaki. “

Kontaktni podatki Inštituta za varstvo pacientov- IVP:

Sedež: Kidričeva 25, 3000 Celje
Telefon: 00386 31 896 220 (od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00.ure)
Elektronska pošta:
[email protected]
Spletna stran:
www.ivp.si

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj