Barva las se skozi čas spreminja. Lasje nerojenega otroka so sprva beli, in šele, ko se začnejo tvoriti melanociti, se počasi obarvajo. Ali bo ta barva pšenična, rdeča, rjava ali črna ali je odvisno od vrste, distribucije in količine melanina v srednjem sloju lasnega stebla. Dermatologinja dr. Jill Waibel pojasnjuje: »Melanociti proizvajajo barvilo melanin, ki določa barvo kože, las in oči. Z leti se njegovo nastajanje upočasni, zato lasje začnejo siveti.«
Sive lase še vedno povezujemo s staranjem (in posledično s pešanjem moči, kar v današnjem svetu ni vrednota), čeprav procesa nista neposredno povezana.
Začne se pri 30+, ključna genetika
Večina tridesetletnikov so priduša, da so pri teh leti premladi, da bi osiveli, vendar se pogosto zgodi ravno to. Glavno vlogo odigra genetika. Kdaj bomo začeli siveti, ni odvisno od naše starosti v letih, pač pa predvsem od naših genov. Dermatolog dr. Alan Bauman pojasnjuje: »Podobno kot plešavost je tudi sivenje las najbolj odvisno od dedne zasnove.«
Tako, kot je proces potekal pri naših starših in starih starših, bo torej verjetno tudi pri nas. Seveda se ne bomo nekega jutra kar prebudili popolnoma sivi. Gre za postopni proces, ki sledi določenemu vzorcu. Sivi lasje se sicer najprej pojavijo na sencah.
Rasa je pomembna
Sliši se malo nenavadno – ampak etično poreklo je pomembno. Belci običajno začnejo siveti okrog 35. leta starosti, Azijci okrog 40. leta starosti, Afričani pa okrog 45. leta starosti. Študija je pokazala, da imajo enako stari belci veliko več sivih las kot enako stari predstavniki drugih ras.
Sivi lasje pri moških šarmantni, pri ženskah ne
Rek, da imajo dame prednost, v tem primeru ne drži. Moški sivijo hitreje kot ženske, kažejo podatki. Dobra novica je, da večine žensk to ne moti, prej nasprotno: sivolasim moškim pripisujejo šarm in uglajenost. Obratno ne drži: moški nad sivolasimi družicami niso najbolj navdušeni, še posebej, če so slednje komaj upihnile trideseto svečko na rojstnodnevni torti.
Stres in sivenje las
Pogosto slišimo tudi, da stres pospešuje sivenje las. »To drži le posredno,« pravi dr. Alan Bauman. »Stres ima, enako kot mnogi drugi dejavniki, povezani z življenjskim slogom, pomemben vpliv na zdravje las. Stres sam po sebi lasu ne spremeni na sivo, vsekakor pa pospeši proces pri tistih, ki se gensko nagnjeni k zgodnjemu sivenju.«
Tudi nekateri drugi dejavniki povzročijo (pre)zgodnje sivenje las. Med njimi so nezdrava prehrana, premalo spanja, kajenje, določena zdravila ter nekatere bolezni, na primer avtoimunske bolezni ščitnice, progerija, Wernerjev sindrom, Downov sindrom. Tudi pomanjkanje vitamina B12 ter nepravilnosti v delovanju hipofize pospešujejo sivenje las.
Ali sivenje las lahko upočasnimo?
Odgovor se zdi glede na dejstvo, da ključno vlogo pri sivenju las igra genetika in rasa (belci začnemo siveti deset let prej kot Afričani) presenetljiv: sivenje las lahko upočasnimo. Bolj zdravo kot živimo, počasneje bomo siveli, ko se bo proces enkrat začel. »Lasje so zapleteni. Mehanizma, ki povzroča njihovo sivenje, ne razumemo povsem, tako da za preventivo ne moremo dati natančnih navodil.«
Zlato pravilo je zdrav način življenja, ki mu dodamo snovi, ki dokazano vplivajo na lase: vitamin b12, koencim Q10, kolagen, antioksidanti… Obstajajo pa tudi različne tehnike poživitve las, na primer terapija z laserjem, plazmo ali minoksidilom (zdravilom za zdravljenje moške plešavosti).
Viri:
The Journal of Dermatology
PubMed
