Letošnji svetovni dan fizioterapije je potekal po vsem svetu pod skupno temo »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. Število prebolevnikov po covidu-19, ki se spoprijemajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem pa je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja.
Po podatkih WHO naj bi imelo zdravstvene težave 1 mesec po prebolelem covidu še 25 % oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa 10 % še po 12 tednih ali dlje. Obstaja več kot 200 simptomov dolgotrajnega covida; veliko ljudi, ki živijo s to boleznijo, je bilo pred tem zdravih in v dobri kondiciji.
Rehabilitacija je pri dolgotrajnem covidu bistveni del okrevanja. Paciente opolnomoči, da bodo lahko ponovno izvajali vse aktivnosti v vsakdanjem življenju, kot so jih pred boleznijo. Predpisovanje vadbe pri dolgotrajnem covidu zahteva previden pristop za čim manjše tveganje in za zagotavljanje zdravilnih učinkov vadbenih programov, brez poslabšanja simptomov. Potrebujejo ustrezno fizioterapevtsko obravnavo, ki jim pomaga pri ustreznem stopnjevanju napora ter lajšanju simptomov in težav. Terapevtsko delo je usmerjeno k preprečevanju zmanjšanja nasičenosti krvi s kisikom med naporom. Prav tako lahko fizioterapevt pomaga pri nadzorovanju nivoja aktivnosti pri dolgotrajnem covidu z določanjem tempa in spremljanjem srčnega utripa.
Vloga respiratornih fizioterapevtov
Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po covidu-19 in po dolgotrajnem covidu imajo tudi respiratorni fizioterapevti. Njihova vloga je še posebej pomembna pri tistih, ki zbolijo za težjo obliko. S posebnimi terapevtskimi pristopi, kot je neinvazivna ventilacija, kontrolirano gradijo kapaciteto pljuč, pomagajo lahko pri pojavu hiperventilacije in odpravljanju napačnih vzorcev dihanja. Takih respiratornih fizioterapevtov je v Sloveniji trenutno le okrog 50 in so zaposleni v oddelkih nekaterih večjih zdravstvenih ustanov.
Samoplačniške terapije za rehabilitacijo
Specifično oblikovanih rehabilitacijskih programov, financiranih s strani ZZZS, za posameznike z dolgotrajnim covidom v Sloveniji nimamo. Terapije za rehabilitacijo po dolgotrajnem covidu so za zdaj večinoma samoplačniške, izvajajo pa jih med drugim slovenska zdravilišča. Vsem prebolevnikom covida-19 so na voljo tudi centri za krepitev zdravja (CKZ) in zdravstvenovzgojni centri (ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji, nudijo individualno ali skupinsko pomoč pri spremembi/izboljšanju življenjskega sloga na področjih, kot so prehrana, telesna dejavnost, duševno zdravje ipd.
Težji primeri, obravnavani celostno v URI Soča
Pacienti, ki so preboleli težke oblike covida-19, imajo veliko težje posledice in potrebujejo kompleksnejšo rehabilitacijsko obravnavo. V URI Soča so od začetka epidemije sprejeli že več kot 100 pacientov, ki so deležni celostne obravnave tima, ki ga sestavljajo zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, psiholog, socialni delavec in strokovnjaki s področja zdravstvene nege.
Prizadevanja za ureditev statusa
»Pandemija covida-19 je še dodatno odstrla problematiko fizioterapije v Sloveniji, predvsem izzive pomanjkanja fizioterapevtov na vseh ravneh delovanja, na katere opozarjamo že vrsto let. Pandemija je ponekod v tujini spodbudila odločevalce, da so omogočili fizioterapevtom delovati po načelu neposrednega dostopa na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, zato so se lahko pacienti za fizioterapevtske postopke v večji meri obrnili na fizioterapevta neposredno, brez napotitve drugega zdravstvenega strokovnjaka,« je izpostavil doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije.
