Migrena in tenzijski glavobol sta glavobola primarnega tipa, pri cervikogenem tipu pa gre za glavobol sekundarnega tipa. Letna prevalenca cervikogenega glavobola pri odrasli populaciji se giblje med 0,2 in 2,2 %.
Piše: Ema Batagelj, dipl. fizioterapevtka
Štirikrat pogosteje se pojavlja pri ženskah kot pri moških. Kar od 14 do 18 odstotkov kroničnih glavobolov se razvije iz okvare cervikalnega dela, kar raziskave tesno povezujejo z nesorazmerjem mišično-skeletnega sistema. Mednarodna zdravstvena organizacija CG uvršča med 10 najpogostejših vzrokov onesposobljenosti.
Simptomi cervikogenega glavobola so bolečina v okcipitalnem predelu glave, torej bolečina žari predvsem v zadnjem delu glave. Bolečina je zelo pogosto prisotna samo na eni strani in, kakor tudi samo ime pove, seva iz vratu v glavo. Značilno je, da je bolečina sprovocirana s fizičnim pritiskom in/ali gibanjem. Bolečina traja različno dolgo, lahko neprekinjeno. Pogosto je tudi sevanje bolečine v zgornji ud na isti strani bolečine. Spremljevalni znaki so lahko bruhanje, piloerekcija (ježenje dlak), fotofobija (preobčutljivost za svetlobo), fonofobija (preobčutljivost za zvok), delna gluhota, omotica, tinitus (šumenje v ušesu), razdražljivost, nelagodje v grlu, rinoreja (povečano izločanje vodene sluzi iz nosne sluznice), solzenje očesa na oboleli strani, zamegljen vid na oboleli strani, rdečina očesa na oboleli strani in oteklina veke na oboleli strani.
Diagnostika se začne z začetno anamnezo in ugotavljanjem zgodovine osebe. Zgodovina poškodb vratne hrbtenice ima pri diagnosticiranju pomembno vlogo. Pri poškodbi vratu je vzrok za bolečino v 70 odstotkih nivo C2–C3, le občasno pa je vzrok v C3–C4. Pozorni moramo biti na nekaj nujnih znakov, ki lahko kažejo na resno obolenje (disekcija arterie carotis interna). To so glavobol, ki se s časom stopnjuje, nenadni zelo boleč glavobol, glavobol v kombinaciji z visoko vročino, otrdelim vratom ali izpuščajem, nenaden glavobol po poškodbi glave in težave z vidim ali prisotna močna omotica. Najpomembnejši je pregled gibanja v sklepu med prvim in drugim vratnim vretencem in tudi pregled spodnje vratne hrbtenice, še posebej pri nezgodnih poškodbah vratu.
Pomembno vlogo pri postavljanju diagnoze ima tudi starost obolele osebe. Pri otrocih z glavobolom in bolečinami v vratni hrbtenici težave pogosto pripisujejo disfunkciji spodnje vratne hrbtenice, medtem ko je pri ostarelih pogosto vzrok za težave osteoartritis vratnih vretenc.
Glavobol lahko močno vpliva na družinsko in socialno življenje posameznika, povzroča nezadovoljstvo, motnje spomina in koncentracije. Negativne posledice lahko posameznik doživlja tudi na delovnem mestu. Posledično lahko dolgotrajno pojavljanje privede do anksioznosti, depresije in drugih duševnih motenj.
Fizioterapevtska obravnava
Fizioterapija velja za enega izmed najučinkovitejših pristopov konzervativnega načina zdravljenja cervikogenega glavobola. Manualne tehnike s poudarkom na mobilizaciji in manipulaciji ter terapiji prožilnih točk veljajo trenutno za najbolj učinkovite tehnike.
Kinezioterapevtske vaje, ki temeljijo na krepitvi vzdržljivosti globokih cervikalnih fleksorjev, pripomorejo k izboljšanju simptomov, še večji učinek pa imajo v kombinaciji z drugimi terapijami, kot so elektrostimulacija, laser ali kineziotaping. Izboljšanje cervikogenega glavobola so zabeležili tudi po kombinirani terapiji mobilizacije s programom kinezioterapevtskih vaj za vzdržljivost globokih fleksorjev in ekstenzorjev vratne hrbtenice ter mišic, ki nudijo stabilizacijo lopatici.
Vaje za korekcijo drže lahko obravnavajo mišična neravnovesja tako, da držijo vratno hrbtenico v boljši poravnavi in ohranjajo stabilnost glave in vratu, s čimer zmanjšajo glavobol.
Zato je lahko uporaba kombinacije mobilizacije, manipulacije in vaj za krepitev mišic za zdravljenje bolnika s cervikogenim glavobolom najučinkovitejša intervencija, saj zniža intenziteto glavobola in njegovo frekvenco ponavljanja.
