Na začetku se je posvetil anatomiji. Medvretenčna ploščica je hrustančna struktura, sestavljena iz dveh delov: čvrstega vezivnega obročka (anulus fibrosus), ki v svoji sredini drži želatinozno (konsistence mehke radirke) jedro (nukleus pulposus). Naloga obročka je, da drži jedro v notranjosti in da se zoperstavlja pritiskom v jedru. Medvretenčne pločice delujejo kot amortizerji, ki prenašajo obremenitve na hrbtenico, je pojasnil.
Degenerativni procesi že po 20. letu starosti
Najboljša telesna pozicija je pokončna drža. Takrat je obremenitev v medvretenčnih ploščicah v predelu ledvene hrbtenice (med 4. in 5. ledvenim vretencem) najnižja. Ko se nagnemo naprej ali pri sedenju se obremenitev poveča na 150 % telesne mase. Pri prisilnih držah se obremenitev lahko poveča na 200 do 300 % telesne mase, pri dvigovanju pa celo na 800 % telesne mase. Gre za velike obremenitve, ki lahko privedejo do številnih težav, vključno s hitrejšo obrabo hrbteničnih struktur. Degenerativnemu procesu (obrabi), ki se lahko začne že po 20. letu starosti, prve podležejo hrustančne strukture: medvretenčne ploščice in fasetni sklepi. Vezivni obroček se začne trgati, običajno enakomerno. Če se trga na enem mestu bolj, kot drugje, skozi to šibko mesto v hrbtenični kanal prodira jedro medvretenčne ploščice. Pride do »bule«, ki jo imenujemo hernia, je mehanizem nastanka razložil Košak.
Diagnosticiranje diskus hernije
Ključni simptom pri diskus herniji je bolečina v nogi – ki vedno poteka vzdolž živca, na katerega pritiska izbočeno jedro medvretenčne ploščice. Glede na mesto diskus hernije ima bolnik različno lokacijo bolečine. Najbolj pogoste hernije so med 5 . ledvenim in 1. križnim vretencem ter med 4. in 5. ledvenim vretencem. V tem primeru ima bolnik bolečino po zadnji strani stegna. Če je lokacija diskus hernije med 3. in 4. ledvenim vretencem ali 2. in 3. ledvenim vretencem, ima bolnik bolečine po sprednji strani stegna.
V kliničnem pregledu je najbolj pomemben Lasegue test, ki potrjuje kompresijo. Izvede se tako, da se bolnik uleže na trebuh, pokrčimo mu nogo in če gre za diskus hernijo, se pojavi se bolečina po sprednjem ali zadnjem delu stegna. Pozorni smo tudi na nevrološki status, reflekse, senzibiliteto in mišično moč. Klinično refleksi in senzibiliteta niso zelo pomembni – razen takrat, ko sumimo, da je izvor težav zgornji motorični nevron (pride do hiperrefleksije). Zelo pomembna pa je ocena mišične moči, ki je napovedni dejavnik pareze. Bolnik naj stopi na pete, potem na prste in naj naredi nekaj korakov po prstih. Potem naj se primer za mizo in počepne na eni in na drugi nogi. Pri parezi bo klecnil, kar je znak za urgentno stanje, ki zahteva čimprejšnjo operacijo. Če bolnik ne more stati, se mišična moč oceni leže na petstopenjski lestvici, pri čemer ocena 0 pomeni normalno moč, ocena 5 pa plegijo, je pojasnil Košak. Diskus hernijo dokončno potrdimo z magnetno resonanco, ki pokaže mesto in velikost hernije, pa tudi, ali je disk že počil in kam se je premaknilo jedro.
Pomembni poudarki:
- Diskus hernija je izbočenje jedra medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal, zaradi česar pride do draženja korenov ishiatičnega ali femoralnega živca ter posledično do bolečin po sprednji ali zadnji strani stegna.
- Diskus hernija nastane predvsem zaradi našega načina življenja – nismo telesno aktivni, predolgo sedimo, ne izvajamo vaj za hrbet, imamo nepravilno držo, bremena dvigujemo nepravilno itd. Pacienta je treba naučiti, kako naj ravna, da bo preprečil ponovitev hernije, bodisi na istem ali na drugem mestu.
- Diskus hernijo dokončno potrdimo z magnetno resonanco, ki pokaže mesto in velikost hernije, pa tudi, ali je disk že počil in kam se je premaknilo jedro.
Diskus hernija se raztopi sama
Naravni potek diskus hernije je, da se raztopi sama: v povprečju izgublja 10 % svojega volumna na mesec, je pojasnil Košak, in navedel nazorno primerjavo z lužo na tleh. Če jo pustimo, bo sama izhlapela. Večja, kot je, dlje časa bo proces trajal. Lahko pa jo izbrišemo – kar je v primeru diskus hernije operacija. Urgentni stanji, ki zahtevata nujno kirurško zdravljenje, sta kavda ekvina (povzroči motnjo v odvajanju urina in blata) in pareza (oslabljena mišična moč). V vseh ostalih primerih zdravljenje diskus hernije začnemo konzervativno: s fizioterapijo in vajami doma ter z analgetiki in antirevmatiki za obvladovanje bolečine. Svetujemo tudi telesno aktivnost do bolečine – kajti bolj, kot so bolniki aktivni, bolj bodo ohranili mišično maso. Morajo pa se izogibati naprezanju, dvigovanju bremen in sunkovitim gibom, ker to poveča pritisk v medvretenčni ploščici in lahko privede do poslabšanja stanja.
Operacija sprosti živčno korenino
Kaj pa v primeru, ko bolnik nima kavde ekvine ali pareze? Je kandidat za operacijo ali ne? Košak je pojasnil, da v tem primeru poslušajo bolnika. Če je bolečina zaradi hernije prehuda in je ne more več prenašati, se odločijo za operacijo. »Namen operacije je odstranitev diskus hernije, s čimer sprostimo živčno korenino. Poseg je kratek (lahko traja zgolj 20 minut), in poteka v splošni anesteziji. Bolečina po nogi popusti takoj po posegu. Pri parezi je čas okrevanja daljši – stanje se popravi lahko šele po nekaj mesecih. Bolnik vstane takoj, ko se zbudi iz anestezije, in je običajno odpuščen naslednji dan. V času okrevanja je zelo pomembna telesna aktivnost, predvsem hoja do bolečin, in vaje, ki jih v bolnišnici pokaže fizioterapevt. Zdravilišče je indicirano po 3 tednih od posega. Rehabilitacija je običajno zaključena po mesecu in pol, v naslednjih 2 do 3 mesecih priporočamo 4 urni delovnik,« je zaključil Košak.
