Bolečine v križu in spodnjem delu hrbta sodijo med najpogostejše simptome vnetnih revmatskih obolenj. Doletijo skoraj vsakega odraslega človeka vsaj enkrat v življenju. V ZDA pa so tudi eden izmed glavnih vzrokov za obisk zdravnika. Z njimi povezano je tudi pogosto uživanje različnih zdravil, ki pa pri tovrstnih težavah nimajo pravega učinka. Pa poglejmo, kakšne so usmeritve v obravnavi tega področja v zdravstvu prek luže. Ameriško združenje fiziatrov je že pred nekaj leti izdalo nove smernice in priporočila za zdravljenje bolečin v križu.
Smernice in priporočila so nastala na osnovi analize različnih študij in praks (med letoma 2008 in 2016) zdravljenja odraslih oseb z bolečinami v spodnjem delu hrbta, in sicer z zdravili in brez njih. Ugotovili so, da se nobena izmed terapij (z zdravili in brez njih) ni pokazala za boljšo izbiro. Nova dognanja zato vse bolj v ospredje postavljajo izvajanje različne alternativne oblike zdravljenja.
Priporočila, ki so jih pripravili strokovnjaki Ameriškega združenja fiziatrov (objavljena na www.annals.org), poudarjajo predvsem pomembnost neinvazivnega zdravljenja, ki naj bi v prvi fazi potekalo povsem brez zdravil. Ta naj bi uvedli šele pri naslednjem koraku, če začetno zdravljenje ne bi bilo uspešno. Šele v drugi fazi tako priporočajo nestereoidna protivnetna zdravila ali mišično-skeletne relaksante, močno pa odsvetujejo uporabo opioidov. »Za zdravljenje kronične bolečine v križu bi zdravniki in fiziatri morali izbrati čim manj škodljivo obliko zdravljenja. Praksa namreč kaže, da zdravljenje z zdravili ne prinaša nujno boljših rezultatov v primerjavi z drugimi neinvazivnimi oblikami zdravljenja. Zdravniki naj se izogibajo predvsem predpisovanju terapije z opioidi, saj ti lahko povzročajo odvisnost, obstaja pa tudi nevarnost predoziranja. Učinkovitost pa je vprašljiva tudi pri terapiji s tricikličnimi antidepresivi in selektivnimi zaviralci prevzema seretonina,« je zapisal vodilni avtor smernic in priporočil.
Kakšno zdravljenje je učinkovitejše?
Ključne ugotovitve so, da pri večini pacientov z akutno ali s subakutno bolečino ta čez čas sama izgine, ne glede na izbran način zdravljenja (z zdravili ali brez njih), zato se je priporočljivo izogibati uživanju tablet, predvsem v prvi fazi. Začetno zdravljenje naj vključuje različne ustrezne masažne tehnike, tehnike mišičnega segrevanja, akupunkturo in metode, pri katerih se izvaja manipulacija hrbtenice. Šele pozneje, če tovrstne oblike terapije ne pokažejo učinka, naj se pacientu uvede tudi zdravilo, ki je priporočljivo za sproščanje mišic in skeleta. Pri osebah, ki trpijo zaradi kronične bolečine, pa se svetuje izvajanje sprostitvenih in antistresnih tehnik čuječnosti ter naprednih relaksacijskih terapij, lahko tudi koginitvno-vedenjsko terapijo. Učinkovita je lahko tudi vadba joge in taj čija, akupunktura, terapija z laserjem in mišično segrevanje ter vse metode, ki se izvajajo pri akutni in subakutni bolečini. V smernicah strokovnjaki poudarjajo tudi, da je izjemno pomembno, da zdravniki in fiziatri pacienta opremijo s kakovostnimi informacijami.
Akutna bolečina traja do štiri tedne, subakutna od štiri do 12 tednov in kronična več kot 12 tednov.
In kako si lahko pomagamo sami?
Vse več ljudi si pomaga tudi z obliži, s kremami in z različnimi mazili, katerih sestavine so naravnega izvora. Še posebej pri bolečini v hrbtenici je pametno uporabljati obliž, saj se učinkovine enakomerno sproščajo in lajšajo razbolel predel v križu. Tudi v lekarni svetujejo za lajšanje bolečin v sklepih medicinske pripomočke in prehranska dopolnila, ki so narejena na osnovi zelišč. Tako je tudi Nodol mazilo in obliži (Nodol obliži), ki pomagajo v določeni meri.
Pa poglejmo podrobneje sestavine, ki nam pomagajo povrniti kakovost življenja, kot smo ga bili vajeni pred nastankom bolečine. Suzana Levanič, mag. farmacije, je takole opisala najpomembnejša zelišča, ki jih danes s pridom uporabljamo tudi pri odpravi bolečin v sklepih, torej tudi v križu.
Arnika (Arnica montana L.) je že dolgo znana v ljudski medicini; deluje protivnetno, zmanjša bolečino, izboljša gibljivost sklepa. Gel ali tinktura se namaže od dva- do trikrat dnevno vsaj 2–3 tedne, ker se učinki ne pokažejo takoj.
Gabez (Symphytum officinale L.) je prav tako dolgo znan v ljudski medicini; uporablja se pri zlomih, zvinih, oteklih sklepih, revmi, po udarcih, na ranah. Uporablja pa se v obliki mazila.
Hudičev (vražji) krempeljc (Harpagophytum procumbens) raste v Afriki in ga uporabljamo v obliki mazila ali tablete pri revmatičnih težavah. Zmanjša vnetje, bolečine, pri starostnikih pomaga pri degenerativnih spremembah v sklepih ramen, komolca, kolena in prstov, v pomoč je tudi pri športnih poškodbah. Čaj pa naj bi vplival na povečano izločanje sečne kisline iz telesa, kar je v veliko pomoč pri putiki.
Kopriva (Urtica sp.) se za lajšanje revmatičnih težav uporablja predvsem v zdravilnih čajih. Deluje protivnetno, kar je potrjeno z ustreznimi raziskavami. Lekarnarji priporočamo uživanje kot zdravilni čaj pri lajšanju blagih revmatičnih bolečin ali pri podpornem zdravljenju v kombinaciji z zdravili za lajšanje bolečin.
Rožmarin (Rosmarinus officinalis) ima široko uporabo v farmaciji in se uporablja tudi za lajšanje revmatskih bolečin ter ob motnjah v prekrvavitvi. Uporabljamo zdravilni čaj pa tudi mazila.
Vir: Annals of medicine; RMZ 69
