Kaj je refluks?
Refluks je tujka, ki pomeni vračanje želodčne vsebine/kisline v požiralnik in ki sodi med težave z zgornjimi prebavili. Refluks se pogosto kaže tudi kot zgaga, pekoča bolečina pod žličko. Statistika kaže, da dejansko ni človeka, ki ne bi imel (vsaj enkrat) tovrstnih težav. Gre za tiščanje v zgornjem delu trebuha, bolečino, hitro sitost, slabost, lahko tudi bruhanje.
Kateri so vzroki za refluks?
Obstaja več teorij, ki razlagajo vzrok refluksa. Po eni naj bi šlo za nepravilni odgovor želodca na napetost, ki jo povzroča hrana, po drugi za to, da se želodec ne prazni tako, kot bi se moral (motilitetne motnje). Nekateri refluks razlagajo kot motnjo, ki je psihološko pogojena. Zelo pogosto ga povezujejo z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori (H. Pylori). Najpomembnejšo vlogo pri refluksu igra mišica zapiralka, ki zapira vhod v želodec. Sega v prsno (torakalno) in trebušno votlino. Sprosti se, ko gre hrana skozi požiralnik ali je pritisk v želodcu (pre)velik. Če se mišica zapiralka zaradi hiatalne hernije (kile) pomakne aksialno (vzdolžno), pride do izgube pravilnega vagalnega refleksnega mehanizma: ko se pritisk v trebuhu poveča, na primer pri delu, kašljanju itn., se refleksno poveča tudi pritisk v tej mišici. Če je mišica pomaknjena v prsno votlino, refleksni lok ne deluje dobro in mišica slabše zapira. Predvsem pri bolnikih s prekomerno telesno maso prihaja do spontanih relaksacij mišice zapiralke. Skoraj vsak bolnik z GERB-om ima hiatalno hernijo. Redkejša stanja, ki povzročajo GERB, so: nosečnost (gre za prehodno stanje), progresivna sistemska skleroza, tudi Zollinger-Ellisonov sindrom, pri katerem prihaja do močno povečanega izločanja želodčne kisline.
Noacid: moč zelišč proti zgagi in refluksu. Vzajemno delovanje aktivnih učinkovin golostebelnega sladkega korena, aloje vere, sleza, slezenovca in drugih tvorijo edinstveno formulacijo, ki po naravni poti pripomore k reševanju težav z zgago in refluksom. Te skrbno izbrane učinkovine tvorijo mehansko zaščito na sluznici požiralnika in želodca ter nudijo takojšnje olajšanje. Brez znanih stranskih učinkov. Priročna uporaba – v obliki tablet ali suspenzije.
Katere so posledice refluksa?
Prva in najočitnejša posledica refluksne bolezni (ponavljajočega se refluksa) je zmanjšana kakovost življenja. Druge posledice se pokažejo pozneje. Stalno draženje in sprememba sluznice vodita v razjede, zožitve in v končni fazi tudi do raka požiralnika. Gre za tako imenovani Barrettov požiralnik, ki napreduje v displazijo in raka požiralnika. Pri refluksu najprej poskusimo s spremembo prehranjevalnih navad: z manjšimi obroki, zgodnjimi večerjami. Črtamo mastno rano (nezdrave maščobe) in sladkarije.
Kdaj k zdravniku?
Pri prebavilih nekako velja, da se teden ali dva težave še da zdržati, potem pa je treba obiskati zdravnika. Pomembno je, da neko blago zgago in spahovanje ločimo od znakov za alarm, ki so težave pri požiranju, izguba telesne teže in slabokrvnost. Ob teh znakih je treba ukrepati takoj.
Kdaj opraviti gastroskopijo?
Pri starejših od 45 let, ki imajo kronične težave z refluksom, opravijo gastroskopijo. Če preiskava ne pokaže nobenih sprememb, gre običajno za neerozivno refluksno bolezen, ki ni nevarna. Če z gastroskopijo vzroka za težave ne najdejo, opravijo še funkcionalno diagnostiko. Pri tem opravijo pH-metrijo, pri kateri štiriindvajset ur merijo kislost oziroma bazičnost v požiralniku, ali 24-urno manometrijo, pri kateri merijo tonus spodnjega sfinktra. Funkcionalna diagnostika je predvsem pomembna pri tistih bolnikih, pri katerih terapija z zdravili ne učinkuje. Takih bolnikov sicer ni veliko, so pa, če so še mladi in če imajo hude težave, kandidati za endoskopsko ali laparoskopsko kirurško terapijo.
Za refluksno bolezen je značilno vračanje vsebine iz želodca v požiralnik, kar na sluznici, ki ni odporna na tovrstno delovanje, povzroča vnetje. Glavna znaka sta zgaga in spahovanje, lahko tudi kašelj, stalno draženje sluznice pa povzroča kronični laringitis in celo astmo.
Kako si pomagati pri zgagi in refluksu?
Pri blažjih in značilnih težavah, ki ne trajajo več kot 14 dni, vam farmacevti pomagajo z zdravili brez recepta, ki so na voljo v lekarnah, tj. z antacidi. K njim po strukturi poleg hidrotalcida spadajo tudi Al in Mg hidroksid, Ca karbonat in Na bikarbonat. Druga skupina zdravil brez recepta so zaviralci receptorjev H2, ki delno zavrejo izločanje želodčne kisline in učinek nastopi nekoliko pozneje kot pri antacidih, a traja dlje (do 12 ur). V tretji skupini so novejša zdravila; registrirana so kot medicinski pripomočki, ki imajo mehansko delovanje. Lokalno mehansko zaščitijo želodčno sluznico in sluznico požiralnika s tvorjenjem aktivne spojine. So iz Na alginata ali alginske kisline z dodatkom Ca in Na karbonata, sleza, slezenovca, aloje in sladkega korena. Najučinkovitejša zdravila pri zdravljenju zgage so zaviralci protonske črpalke, ki jih večinoma predpiše zdravnik. Kot pri vseh zdravilih je tudi pri njih treba pomisliti na neželene učinke, posebej ob dolgotrajnem uživanju. Na srečo pa zdravila niso edina pomoč pri težavah, povezanih z zgago. Lahko si preprosto pomagate z naravnimi rešitvami.
Kakšna je povezava med zgago/refluksom in Helicobacter pylori?
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je neposredno povezana z razjedo dvanajstnika in želodca. Pri razjedi želodca je ta povezava okoli 80-odstotna, pri razjedi dvanajstnika pa celo več kot 90-odstotna. Ugotovitev, da sta razjeda želodca in dvanajstnika bolezni, ki nastaneta zaradi okužbe, je spremenila zdravljenje. Zdaj zdravijo okužbo, in ko odpravijo bakterijo, je verjetnost, da pride do ponovne razjede, majhna. 25 % populacije je okužene s H. pylori, pri večini pa ne povzroča težav. Prekuženost se z zviševanjem življenjskega standarda zmanjšuje.
Bolj ogroženi so tisti, ki imajo v družini primer raka na želodcu, tisti, ki že imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku, bolniki z MALT-limfomom, mlajši bolniki s kroničnim gastritisom in tisti, ki dlje časa uživajo zdravila, ki kvarno vplivajo na želodčno sluznico. Okužimo se kot otroci, verjetno zato, ker je sluznica dovzetnejša za okužbo. Ko se bakterija naseli v sluznico, povzroča vnetje, najprej akutno, potem kronično. Ni pa nujno, da se bo iz vnetja, ki ga ne zdravimo, razvila razjeda ali rak. Izboljšane higienske razmere zelo prispevajo, da je okužb s H. pylori manj, kar pomeni tudi, da je raka na želodcu vse manj. Rak želodca in H. pylori sta v zelo tesni povezavi: dejansko ni raka želodca brez okužbe s H. pylori.
Viri: Pubmed, Medscape, arhiv Revije za moje zdravje
