Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, pri pripravi katerih so aktivno sodelovali tudi slovenski strokovnjaki. Priporočila, poleg nadgradnje obstoječih programov – za raka materničnega vratu (ZORA), dojk (DORA) ter debelega črevesja in danke (Program Svit), predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno uvedbo novih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca. Strokovnjaki so danes poudarili, da obstoječi presejalni programi v Sloveniji izjemno dobro delujejo in dosegajo vse evropske kazalnike kakovosti.
Cilj organiziranega presejanja je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka prostate, zmanjšanje prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev ter po drugi strani pravočasna diagnostika in zdravljenje rakov, ki ogrožajo življenje.
Najprej je potrebno izbrati, koga presejati; začetek ne prej kot v dveh letih
Pljučni rak je vzročno povezan s kajenjem v od 80 do 90 odstotkih, zato so ciljna skupina za presejanje kadilci, ne pa celotna populacija v izbranem starostnem obdobju, kot pri obstoječih programih. “Velik izziv bo identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje, saj iz izkušenj tujih raziskav vemo, da je odzivnost vabljenih na program nižja kot v preostalih presejalnih programih,” je poudarila vodja strokovne skupine Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) za pljučnega raka Martina Vrankar. Pojasnila je tudi, da je presejanje za pljučnega raka v raziskavah dokazano zmanjšalo umrljivost zaradi pljučnega raka za okoli 20 % in da je želja strokovne skupine priprava strokovnih izhodišč in organizacijske sheme za presejanje pljučnega raka in pričetek pilotne raziskave v naslednjih dveh letih.
Priporočila Sveta EU-ja države članice v povezavi s pljučnim rakom pozivajo, naj na podlagi nadaljnjih raziskav preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja.
Slovenija se mora prav tako zavzeti za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov, saj je tobak najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi, je poudarila doc. dr. Urška Ivanuš. Dodala je, da ni ne etično ne strokovno uvajati zgodnjega odkrivanja bolezni s presejanjem, če ne naredimo vsega.
Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, ne ogroža življenja in ne zahteva zdravljenja, pač pa le spremljanje.
Presejanje raka prostate, ki ne bo povzročalo škode
V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje, saj na tak način odkrivamo veliko število počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja. Mag. Janka Čarman, dr. med., vodja Strokovne skupine DPOR za raka prostate je povedala, da je rak prostate bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, večina teh rakov je neagresivnih, ne ogrožajo življenja in ne zahtevajo zdravljenja, pač pa le spremljanje. »S tem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi vplivali na preživetje posameznika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Eden od ciljev presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivnega raka. Poleg vrednosti PSA je treba zato vključiti slikanje z MRI za opredelitev klinično pomembnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino – s tem izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi.«
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. Po podatkih registra raka je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1500 bolnikov z rakom prostate, vsako leto zaradi te bolezni umre 400 moških.
