Rak je bolezen, za katero bi lahko rekli, da več, kot o njej vemo, več vprašanj se odpira. Zelo je dojemljiv za preventivo in občutljiv na zgodnje prepoznavanje: prej, kot se ga odkrije, večje so možnosti ozdravitve. Presejalni programi – pri nas uspešno potekajo trije: ZORA (za raka na materničnem vratu), Dora (za raka dojk) in SVIT (za raka debelega črevesa in danke) Slovenijo uvršajo med države EU, ki imajo najbolj razvito zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb.
»Pretirano izpostavljanje soncu je glavni vzrok za maligne vrste raka kože.«
Nobenega razloga ni, da bi se raka morali začeti bati zgolj zato, ker smo že upihnili 60, 70 ali 80 svečk. Z načinom življenja lahko preprečimo več kot 50 različnih vrst raka. S starostjo sicer naraste pogostnost raka debelega črevesa in danke, raka dojk, raka ledvic, raka prostate in raka kože. Pri vseh naštetih lahko s preventivo veliko naredimo sami.
Zbolel bo vsak drugi moški in vsaka tretja ženska
Vsak drugi moški in vsaka tretja ženska bo tekom življenja zbolel-a za rakom. Petletno preživetje se je v zadnjih desetih letih v razvitem svetu iz 49 odstotkov dvignilo na več kot 70 odstotkov. Leta 2011 na primer je v Sloveniji za rakom zbolelo 12.922 ljudi, 7.162 moških in 5.760 žensk, umrlo pa 5.864 ljudi, 3.266 moških in 2.598 žensk. V generaciji, rojeni leta 2011, bo do 75. leta starosti za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska.
Rak kože
Rak kože je najpogostejša vrsta raka pri starejših. Dobra novica je, da napreduje počasi in da je mnogokrat benigen. Najbolj nevarna oblika kožnega raka je melanom, ki pa je, če je odkrit dovolj zgodaj, sto odstotno ozdravljiv. Kaj lahko storimo sami? Redno pregledujmo svoja kožna znamenja in če se le-ta začnejo spreminjati (oblika, barva,velikost) oziroma odkrijemo nova, je čas ta takojšen obisk dermatologa.
»Petletno preživetje se je v zadnjih desetih letih v razvitem svetu iz 49 odstotkov dvignilo na več kot 70 odstotkov.«
Kožni rak lahko vznikne kjerkoli na koži, tudi med nogami, med prsti na nogah, na nohtih, na lasišču. Pri samopregledovanju ne pozabimo na omenjene dele telesa (pomagamo si z ogledalom). Pretirano izpostavljanje soncu je glavni vzrok za maligne vrste raka kože, zato se izogibajmo opoldanskemu soncu ter zaščitimo kožo pred UV žarki.
Rak dojke
Rak dojke je najpogostejša vrsta raka pri ženskah, tako pri mlajših kot pri starejših. Najboljša preventiva je samo pregledovanje dojk, ki naj se ga ženske naučijo že v mladosti. Tveganje za raka dojk povečujejo: prisotnost bolezni v družini, zgodnja prva menstruacija, pozna mena, starost več kot 30 let ob prvem porodu, hormonsko nadomestno zdravljenje v menopavzi, kajenje, pretirano uživanje alkohola. Pomembno je tudi vedeti, da je rak dojk pri mlajših ženskah običajno bolj agresiven kot pri starejših. Študije so pokazale, da vitamin D ščiti pred rakom dojk, pa tudi pred rakom prostate in rakom debelega črevesa in danke.
Rak prostate
Rak prostate je najpogostejši rak med moškimi. Skoraj 60 odstotkov vseh na novo odkritih primerov »odpade« na moške, starejše od 65. let. V 97 odstotkih se ne pojavi pred 50. letom starosti. S staranjem se prostata poveča in pojavijo se hormonske spremembe, ki povečajo tveganje.
»V zadnjih desetletjih se preživetje bolnikov z rakom povečuje, v povprečju vsakih pet let za nekaj odstotkov.«
Rak prostate običajno napreduje počasi in pogosto zahteva zgolj spremljanje s strani onkologa, saj je verjetnost, da bodo starejši moški umrli zaradi drugih bolezni (predvsem srčno-žilnih), ne raka prostate, velika. Poleg vitamina D raka prostate preprečuje tudi aspirin. Študija, ki so jo opravili na Univerzi Oxford, je pokazala, da preventivno jemanje otroškega aspirina zmanjša raka prostate za 10 odstotkov.
Rak debelega črevesa in danke
Gre še za eno vrsto raka, za katero tipično obolevajo starejši – kar 90 odstotkov bolnikov je starejših od 50 let, in ki ga je mogoče popolnoma preprečiti oziroma ozdraviti. Temu je namenjen preventivni program Svit, ki pri nas zajema populacijo obeh spolov v starosti od 50. do 74. let. Uživanje veliko rdečega mesa in predelane hrane, še posebej industrijskih mesnin, ter premalo zelenjave, so pomembni dejavniki tveganja za razvoj bolezni. Za rakom debelega črevesa in danke pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi. Rak na debelem črevesu ali danki se razvija počasi. Od začetka bolezni do prvih bolezenskih znakov lahko mine tudi 10 ali več let. Večinoma se razvije iz polipov v črevesju.
Najpogostejše vrste raka pri nas
Moški v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom prostate (ima ga 21,5 odstotkov bolnikov), rakom kože (14,7 odstotkov), rakom debelega črevesa in danke (13,8 odstotkov), rakom pljuč (11,5 odstotkov), raki glave in vratu (4,9 odstotkov), rakom želodca (4,2 odstotka), melanomom (3,5 odstotkov), rakom mehurja (3,2 odstotka), rakom ledvic (3,1 odstotek) in rakom trebušne slinavke (2,5 odstotka). Ženske v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom dojk (ima ga 19,8 odstotkov od vseh bolnic), rakom kože (18, 3 odstotkov), rakom debelega črevesa in danke (11,1 odstotka), rakom pljuč (6,5 odstotkov), rakom maternice (5,2 odstotka), melanomom (4,0 odstotkov), rakom želodca (3,4 odstotke), rakom trebušne slinavke (3,2 odstotka), ne-Hodgkinovim limfomom (3,0 odstotkov) in rakom jajčnikov (2,7 odstotka).
»Moški v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom prostate, ženske pa za rakom dojke. Oba sta dobro ozdravljiva.«
Preživetje bolnikov z rakom pri nas
V zadnjih desetletjih se preživetje bolnikov z rakom povečuje, v povprečju vsakih pet let za nekaj odstotkov. Petletno preživetje – delež bolnikov, ki so pet let po bolezni še živi, je pri posameznih vrstah raka različno. Najvišje je pri bolnikih z rakom mod (97,9 odstotkov), sledijo rak ščitnice (94,8 odstotkov), rak prostate (89,4 odstotkov), Hodgkinova bolezen (87,7 odstotkov), melanom (85,2 odstotka) in rak dojke (85,2 odstotka).
»Najvišje petletno preživetje je pri raku mod, raku ščitnice, raku prostate, melanomu, raku dojke in Hodgkinovi bolezni – od 85 do 98 odstotkov.«
Lestvico nadaljujeta dva ženska raka. Pri raku materničnega telesa je petletno preživetje 81,2 odstotka, pri raku materničnega vratu pa 70,7 odstotkov. Sledijo rak grla (68,8 odstotkov), rak kosti (68,1 odstotkov), ne-Hodgkinov limfom (67,1 odstotkov), rak ledvic (65,2 odstotkov) in rak debelega črevesa (61 odstotkov). Naj spomnimo: slednjega lahko z načinom življenja in preventivo v celoti preprečimo! Pri limfatični levkemiji je petletno preživetje 58,7, pri raku ust pa 57 odstotno.
Najslabše petletno preživetje imajo rak trebušne slinavke (4,8 odstotka), rak jeter (6,6 odstotkov), rak požiralnika (8,3 odstotke) in rak sapnika (13,8 odstotkov). Za malenkost bolje jo odnesejo bolniki z rakom želodca (petletno preživetje je 25, 8 odstotkov), z levkemijami (27,8 odstotkov) in z rakom žrela (28,7 odstotkov). Pri raku jajčnikov je petletno preživetje 43,5 odstotkov, pri raku vezivnega in mehkega tkiva ter pri raku sečnega mehurja pa 51,1 odstotno.
