Avtorji raziskave, ki jo je vodila profesorica imunologije, Marlies Meisel, so v izhodišču primerjali velikost agresivne oblike melanoma pri dveh skupinah mišk in pri živalih, ki so bile izpostavljene 4-tedenski redni telesni vadbi, ugotovili manjše tumorje in izboljšano preživetje. Ker so opisane dobrobiti vadbe izostale pri miškah brez črevesnega mikrobioma (t.i. germ-free miške) in pri živalih z antibiotično uničenim črevesnim mikrobiomom, so jih povezali prav z dogajanjem v črevesju. Avtorji so priznali, da jih je presenetil tako jasen signal o povezavi telesne vadbe z mikrobiomom, pri identifikaciji ključne molekule – torej formatov – pa so si pomagali z umetno inteligenco.
Formati podpirajo delovanje ključnih imunskih celic
Dodatne raziskave so pokazale, da formati pripomorejo k učinkovitosti T limfocitov CD8, ki igrajo ključno vlogo v boju proti rakavim celicam. To so dokazali z mišjimi modeli melanoma, žleznega karcinoma in limfoma, pri katerih je dnevno uživanje formatov pomembno zavrlo tumorsko rast in izboljšalo preživetje živali. Formati so pri miškah z melanomom podprli tudi učinkovitost zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT).
Kot je povedala Meisel, so bili nad odkritjem tega specifičnega bakterijskega presnovka, ki na nek način posnema učinek telesne aktivnosti pri testnih miših, izjemno navdušeni. V prihodnosti nameravajo formate pri bolnikih, ki so slabo odzivni na imunoterapijo, preizkusiti kot adjuvantno terapijo, skupaj z ZINT.
Potencial presejanja črevesnih mikrobov
Ko so poskušali relevantnost predkliničnih ugotovitev ugotoviti pri ljudeh, so Meisel in sodelavci spremljali raven formatov v krvi bolnikov z napredovalim melanomom, ki so jih zdravili z ZINT. Izkazalo se je, da je višja krvna raven teh presnovkov povezana z daljšimi obdobji preživetja braz napredovanja bolezni. Učinkovitost formatov so prikazali tudi z metodo fekalne mikrobne transplantacije (FMT), saj so pri miškah z agresivnim melanomom – po presaditvi s formati bogate vsebine črevesa – ugotavljali večjo T celično aktivnost in boljši protitumorski nadzor.
Področji, ki Meiselovo najbolj zanimata, sta povezani s presnovnimi biomarkerji, ki bi napovedali t.i. “FMT super donorje” in raziskave, ki bodo pokazale, če mikrobiomske spremembe zaradi telesne aktivnosti, igrajo vlogo tudi drugih, posebej pri avtoimunskih boleznih. Seveda jih zelo zanimajo tudi mehanizmi, s katerimi telesna aktivnost vpliva na presnovno delovanje črevesnega mikrobioma.
vir: Phelps CM, s sod. Exercise-induced microbiota metabolite enhances CD8 T cell antitumor immunity promoting immunotherapy efficacy. Cell 2025
