Ne samo premalo, tudi preveč spanca pospeši demenco

Alzheimerjeva bolezen je glavni vzrok kognitivnega upada pri starejših odraslih in je vzrok za približno 70 % primerov demence. Slab spanec je njen pogosti symptom, ki pospeši napredovanje bolezni.

Na splošno so se kognitivni rezultati zmanjšali za skupine, ki so spali manj kot 4,5 ali več kot 6,5 ur na noč  (merjeno z EEG), medtem ko so rezultati ostali stabilni pri tistih v sredini razpona. Foto: Bigstock

Kot mnoge druge dobre stvari v življenju je tudi spanec najboljši v zmernih količinah. Večletna študija pri starejših odraslih je pokazala, da ne samo premalo, tudi preceč spanja pospeši kognitivn upad in pospeši Alzheimerjevo bolezen. Študijo so vodili raziskovalci na Medicinski fakulteti Univerze Washington St. Louis, ugotovitve pa 20. oktobra 2021 objavili v strokovni reviji Brain.

Zapleteno razmerje

Slab spanec in Alzheimerjeva bolezen sta povezana, kognitivni upad pa se dogaja na več načinov. Preučevanje vsakega od njih se je izkazalo za velik izziv. Raziskovalci so več let sledili kognitivnim funkcijam v veliki skupini starejših odraslih in analizirali beljakovino, povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Tako so pridobili ključne podatke, ki odkrivajo zapleteno razmerje med spanjem, Alzheimerjevo boleznijo in kognitivnimi funkcijami. Ugotovitve bi lahko pomagale pri prizadevanjih za ohranitev ostrega uma v pozno starost.

Slabša kognitivna učinkovitost

“Ugotoviti, kako sta spanec in različne stopnje Alzheimerjeve bolezni povezana, je bil izziv, vendar je prav to tisto, kar je nujno vedeti, da lahko začnete oblikovati intervencije,” je dejal prvi avtor, dr.Brendan Lucey, izredni profesor nevrologije  na Univerzi Washington St. Loui. “Naša študija kaže, da obstaja srednji razpon ali ‘sweet spot’ za skupni čas spanca, kjer je kognitivna učinkovitost skozi čas stabilna. Kratki in dolgi časi trajanja spanja so bili povezani s slabšo kognitivno učinkovitostjo, morda zaradi nezadostnega spanca ali slabe kakovosti spanca. Vprašanje, na katerega še ni odgovora, pa je, ali lahko z intervencijo od zunaj (na primer podaljšanje za kakšno uro) lahko ustavimo kognitivni upad in s tem odložimo demenco.”

Trajanje in vrsto spanca merili z EEG monitorjem

Da bi ločili ločene učinke spanja in Alzheimerjeve bolezni na kognicijo, so se Lucey in ekipa i obrnili na prostovoljce, ki sodelujejo v študijah Alzheimerjeve bolezni prek univerzitetnega raziskovalnega centra Charles F. in Joanne Knight za Alzheimerjevo bolezen. Enkrat letno opravijo klinične in kognitivne teste ter zagotovijo vzorec krvi za testiranje na visoko tvegano gensko različico Alzheimerjeve bolezni APOE4. Za to študijo so udeleženci predložili tudi vzorce cerebrospinalne tekočine za merjenje ravni za alzheimerjevo bolezen tipične beljakovine. Vsak je štiri do šest noči spal z EEG monitorjem, pritrjenim na čelo, za merjenje možganske aktivnosti med spanjem.

Porazdelitvena krivulja v obliki črke U

Raziskovalci so pridobili podatke o spanju in Alzheimerjevi bolezni od 100 udeležencev s povprečno starostjo 75 let. Njihove kognitivne funkcije so v nadaljevanju spremljali 4 leta in pol. Večina (88) jih ni imela nobenih kognitivnih motenj, 11 jih je bilo zelo blago prizadetih, eden pa je imel že polno razvito kognitivno motnjo. Na splošno so se kognitivni rezultati zmanjšali za skupine, ki so spali manj kot 4,5 ali več kot 6,5 ur na noč  (merjeno z EEG), medtem ko so rezultati ostali stabilni pri tistih v sredini razpona.

EEG ponavadi daje ocene trajanja spanca, ki so približno eno uro krajše od trajanja, ki ga udeležni samoporočajo. Razmerje v obliki črke U velja za meritve specifičnih faz spanca, vključno s hitrim gibanjem oči (REM) ali sanjanjem, in spanec brez REM. Porazdelitvena krivulja se je ohranila tudi po prilagoditvi ostalih dejavnikov, ki lahko vplivajo na spanje in kognicijo – kot so starost, spol, ravni za Alzheimerjevo bolezen značilne beljakovine in prisotnost APOE4.

Povezano do izvirne objave najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj