Zdravstvena stanja, ki spremenijo osebnost

Osebnost je tisto, kar nas določa: kako razmišljamo, čustvujemo in delujemo. Opredeljuje, kako se odzivamo na okolico in čeprav se z leti, ko se učimo in dozorevamo, spreminja, osnovne poteze ostajajo. Obstajajo pa zdravstvena stanja, ki osebnost zelo spremenijo.

Osebnost opredeljuje, kako se odzivamo na okolico in čeprav se z leti, ko se učimo in dozorevamo, spreminja, osnovne poteze ostajajo. Foto: Bigstock

Ljudje smo celota telesnega in duševnega, kaj je vidno tudi, ko zbolimo. Kar 60 odstotkov vseh bolezni je psihosomatskih, kar pomeni, da na njihov nastanek pomembno vpliva psiha ter njen pomemben del – osebnost.

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen prizadene razmišljanje, presojo, spomin in sposobnost sprejemanja odločitev. Čeprav jo poznamo kot bolezen starostnikov, se začne že 20 let prej, preden se pojavijo prvi znaki. Alzheimerjeva bolezen zelo spremeni osebnost. Oseba običajno najprej postane anksiozna in »slabih živcev« (vzkipljivost, jeza…). Iz prijaznega, prijetnega človeka se lahko spremeni v zlovolnjega in ukazovalnega, vedno prepričanega v svoj prav. Lahko se zgodi tudi obratno: nekdo, ki je bil prej natančen, skrben, odgovoren, nenadoma postane popolni flegmatik.

Alzheimerjeva bolezen se začne 20 let pred prvimi znaki.

Demenca z Lewyevimi telesci

Demenca z Lewyjevimi telesci je druga najpogostejša vrsta demence pri starejših. Ima jo od 15 do 25 odstotkov bolnikov. Gre za neke vrste kombinacijo Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Bolezen se lahko začne z znaki Alzheimerjeve bolezni: motnje spomina, izguba orientacije, spremembe razpoloženja, zanemarjanje higiene, motnje v presoji, motnje pozornosti…, ali Parkinsonove bolezni: tresavica, počasno gibanje, povečan mišični tonus…). Značilni znaki so pogosti padci oziroma izguba ravnotežja brez razloga ter izrazito nihanje budnosti in zaspanosti. Že zgodaj se lahko pojavijo prividi in prisluhi, ki jih pogosto spremljajo blodnje, še posebej preganjavica. Čeprav gre za napredujočo bolezen, zoper katero ni zdravila, pravočasna prepoznava bolnikom in svojcem zelo olajša življenje.

Demenca z Lewyjevimi telesci je druga najpogostejša vrsta demence pri starejših. Ima jo od 15 do 25 odstotkov bolnikov.

Parkinsonova bolezen

Tudi Parkinsonova bolezen se začne leta prej, preden opazimo prvi znak, ki je običajno tresenje rok. Tresenje (tremor) je nasploh značilnost te napredujoče kronične bolezni, ki ni ozdravljiva. Jo je pa s sodobnimi zdravili mogoče nadzorovati in bolnikom zelo izboljšati kakovost življenja. Za Parkinsonovo bolezen je značilna tudi okorelost, upočasnjenost, zmanjšana gibljivost, motnje stabilnosti, tresenje. Spremeni se osebnost, pogoste so motnje spanja. Na začetku se lahko pojavi »obsesija« s podrobnostmi, sledijo težave s koncentracijo, spominom, čustvovanjem…

Če se v bazalnih ganglijih nabira železo, je to lahko znak za razvijajočo se Parkinsonovo bolezen.

Huntingtonova bolezen

S Huntingtonovo boleznijo se rodimo, prvi znaki pa se običajno pojavijo v srednjih letih (med 35. in 45. letom starosti). Gre za napredujočo neozdravljivo bolezen, ki nastane zaradi okvare gena za beljakovino huntingtin. Slednja naj bi, kot so dokazali s poskusi na živalih, zaustavljala celično smrt, gen zanjo pa imamo vsi. Znaki Huntingtonove bolezni so motorični (sunkoviti, nekontrolirani gibi, mišična šibkost, nestabilna hoja, težave pri požiranju…), kognitivni (prizadet je spomin, sposobnost načrtovanja in organizacije) in psihični. Med slednjimi prevladujejo depresija, motnje čustvovanja, razdražljivost). Na začetku bolezni so običajno prevladujoči motorični znaki (ni pa nujno), kasneje se jim pridružijo še kognitivni in psihični. Pogosti so napadi jeze zaradi malenkosti (osebe vzrojijo in izgubijo nadzor na primer zgolj zato, ker luč na semaforju gori predolgo) ter opuščanje dnevnih navad.

Gre za napredujočo neozdravljivo bolezen, ki nastane zaradi okvare gena za beljakovino huntingtin.

Multipla skleroza

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, ki se najpogosteje pojavi pri mladih odraslih. Imunski sistem napade lastne celice v možganih in hrbtenjači, posledica so nepopravljive poškodbe. Bolezen poteka z zagoni in z zelo različno intenzivnostjo. Zadnje ugotovitve kažejo, da bolnikom stanje izboljša ketogena dieta. Raziskava na 20 bolnikih je pokazala, da je po 6 mesecih ketogene diete prišlo do upada glukoze v krvi na tešče in hemoglobina A1c. Telesna teža seje znižala, bolniki so bili manj utrujeni in depresivni. Prišlo je tudi do neznatnega povečanja serološke ravni adiponektina. Opazno se je zvečala tudi raven LDL holesterola v krvi, ki pa je kasneje upadla na normalno raven. V tem času noben bolnik ni doživel poslabšanja bolezni v obliki novih zagonov. Stopnja odvisnosti od pomoči drugih se je zmanjšala, predvsem zaradi izboljšane kontrole mehurja in črevesja.

Imunski sistem napade lastne celice v možganih in hrbtenjači, posledica so nepopravljive poškodbe.

Težave s ščitnico

Ščitnica proizvaja hormone, ki telesu narekujejo, kako hitro ali počasi naj deluje (ključno vplivajo na metabolizem). Če ščitnica deluje preveč, se zdi, kot da bi nekdo »od zunaj« pritisnil na stopalko za plin in življenje pognal z neverjetno hitrostjo. Ne samo, da se ljudje s preveč delujočo ščitnico ne morejo zrediti ali slabo spijo, stanje vpliva tudi na osebnost. Za preveč delujočo ščitnico je značilna pretirana psihična občutljivost (vzkipljivost, premočne čustvene reakcije), hitre spremembe razpoloženja, tudi anskioznost. Slabo delujočo ščitnico pogosto spremlja slabo razpoloženje, brezvoljnost, počasnost pri miselnih nalogah, zaspanost, občutek, da ne moremo več jasno razmišljati. Med telesnimi znaki so najbolj očitno hitro pridobivanje telesne teže, zaprtje in občutljivost na mraz.

Slabo delujočo ščitnico pogosto spremlja slabo razpoloženje, brezvoljnost, počasnost pri miselnih nalogah, zaspanost.

Možganski tumor in druge novotvorbe

Tumor v možganih (še posebej v frontalnem režnju) ali hrbtenjači pogosto prizadene področja, ki so zadolžena za osebnost, čustva, reševanje problemov in spomin. Zaradi tega se lahko počutimo zmedeni ali pozabljivi. Prav tako lahko povzroči nihanje razpoloženja, nas naredi bolj agresivne ali sproži prisilne misli, sicer tipične za nekatere nevrološke bolezni ali duševne motnje. Podoben učinek imajo tudi nekatere druge vrste novotvorb, na primer tumor na hipofizi ali adenokarcinom.

Kap in nezgodna poškodba možganov

Čeprav sta kap in nezgodna poškodba možganov dve popolnoma različni stanji, imata nekaj skupnega: hudo prizadetost določenih delov možganov (odmrtje) zaradi prekinitve dotoka krvi. Možganska kap je eno od najbolj pogostih nevroloških obolenj, statistika pa kaže, da jo utrpi več kot 1 odstotek ljudi, starejših od 65 let. Posledice so hude: tretjina ljudi umre takoj, tretjina jih ostane trajno prizadetih in odvisnih od pomoči drugih, tretjina jih popolnoma okreva. Možganska kap je eno od stanj, ki najbolj vplivajo na osebnost. Miselni procesi se upočasnijo, pojavijo se težave s pomnjenjem, pogoste so »luknje« v spominu. Spremenijo se funkcije, ki smo jih nekdaj imeli za samoumevne: orientacija, govor, pisanje, računanje. Poslabša se koncentracija in sposobnost načrtovanja ter spremeni čustvovanje. Oseba postane impulzivna, negotova v socialnih odnosih (ker jih ne zmore pravilno presojati) in čustveno nestabilna (pretirana občutljivost), pojavijo se težave z nadzorovanjem lastnega vedenja. Podobno se dogaja tudi pri nezgodni poškodbi glave.

Možganska kap je eno od najbolj pogostih nevroloških obolenj, utrpi jo več kot 1% ljudi pri 65+.

Depresija

Ko napreduje, depresija prevzame vse aspekte življenja. Ne samo, da vpliva na razpoloženje, polasti se tudi razmišljanja, spomina, sposobnosti sprejemanja odločitev. Vpliva na to, kako dojemamo okolico, vključno z ljudmi v neposredni bližini. Na potek, kot kažejo novejše ugotovitve, zelo vpliva spol, kot vzrok za to pa stroka pogosto navaja spolne hormone. Čeprav gre pri depresiji tehnično gledano za motnjo v delovanju nevrotransmiterjev, se pri moških in ženskah izraža drugače. Moški se pogosto počutijo utrujene, nervozne in postanejo vzkipljivi ter agresivni, medtem ko pri ženskah prevladuje žalost ter občutek nevrednosti in krivde.

Čeprav gre tehnično gledano za motnjo v delovanju nevrotransmiterjev, se depresija pri moških in ženskah izraža drugače.

Obsesivno kompulzivna motnja

Popularna v medijih, pogosto predstavljena v obliki televizijskih serij… Obsesivno kompulzivno motnjo najpogosteje povezujemo s pretiranem čiščenjem stanovanja, ob čemer se (prizanesljivo) nasmehnemo in celo pomislimo, kako fino bi bilo, če bi nekaj tega prešlo tudi na nas. Obsesivno kompulzivna motnja je sicer ena od najbolj popularnih diagnoz na področju duševnosti, o njeni upravičenosti pa se v stroki že desetletja lomijo kopja. Ali je »generalka« v stanovanju vsak dan normalna, pretirana ali bolezenska? Kaj pa nezmožnost stran metanja stvari (vedenje, izrazito pri tistih, ki so v otroštvu trpeli izrazito pomanjkanje) ter, na drugi strani, »šoping« brez prestanka? 100 parov čevljev, vsako leto nova garderoba…. Normalno vedenje ali pač ne?

Za obsesivno kompulzivno motnjo je značilno vedenje, ki se mu ne moremo upreti.

Ko vedenje, ki se mu ne moremo upreti, postane prevladujoče v življenju, se spremeni tudi osebnost. Opravila, ki niso povezana z obsesijo, postajajo vse težja. Pojavi se občutek izgube kontrole nad življenjem, ki pogosto vodi v socialno izolacijo in klinično depresijo.

Bipolarna motnja

Izmenjevanje žalosti in veselja je pred nekaj desetletji veljalo za del običajnega življenjskega cikla. Opisovale so ga pesmi in romani, ljudje z močnim čustvovanjem so spreminjali svet. Danes skrajna nihanja razpoloženja imenujemo bipolarna motnja. Gre za stanje, pri katerem se izmenjujeta močna evforija – ko se zdi, da zmoremo vse, in depresija.

Na dolgi rok bipolarna motnja vodi v motnje spanja in pomanjkanje energije.

Shizofrenija

Shizofrenija je ena od najbolj kompleksnih in nerazumljenih duševnih boleznih sploh, kljub stoletjem raziskovanja. Zakaj se zgodi, da se pojavijo glasovi v glavi, prisilne misli, dvojna (ali celo večkratna) osebnost, blodnje in halucinacije? Zdi se, da pomembno vlogo pri tej hudi duševni motnji, ki se običajno pojavi v zgodnji odraslosti, igrata dednost in genska mutacija. Motnja osebi popolnoma izkrivi pogled na svet, diagnosticira pa se na podlagi kliničnih znakov. V zadnjem času precej raziskujejo vlogo nevrotransmiterja glutamata. Posmrtna analiza možganov ljudi s shizofrenijo je namreč pokazala, da je pri njih število glutamatnih receptorjev nenormalno nizko.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj