Krvni test napove razvoj Alzheimerjeve bolezni šestnajst let pred prvimi bolezenskimi znaki

Avtor: Nature Medicine, M. Š.

Test, s katerim merijo raven beljakovine NfL v krvi, lahko napove nastanek Alzheimerjeve bolezni šestnajst let prej, preden se ta v resnici pojavi. Odkritje napoveduje nove možnosti zdravljenja in preventive.

Alzheimerjeva bolezen se začne razvijati desetletje, nekateri govorijo celo o dveh desetletjih, prej, preden se pokažejo prvi bolezenski znaki. Ima jo več kot 50 milijonov ljudi, vsako leto jih na novo zboli 10 milijonov (podatka veljata za cel svet), znanost pa veliko truda vlaga v njeno zgodnje odkrivanje. Njena pojavnost s staranjem skokovito narašča: pri osemdesetih letih starosti jo ima tretjina populacije.

“Statistike napovedujejo, da bo leta 2030 v Evropi živelo več kot osem milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, leta 2050 pa že več kot 12 milijonov.”

Krvni test za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni (napove jo 16 let prej), so razvili v nemškem Centru za nevrodegenerativne bolezni in zdravnikom ponuja nove možnosti zgodnjega zdravljenja, bolnikom pa daje dovolj časa za uvedbo stila življenja, ki odloži napredovanje bolezni. Prof. dr. Mathias Jucker, ki je vodil ekipo, ki je razvila test, je povedal, da je NfL krvni marker, ki kaže na izgubo živčnih celic v možganih. Višji, kot je, bolj okvarjeni so možgani.

Visoke vrednosti NfL nakazujejo propad nevronov

Nemški raziskovalci so v študijo zajeli več kot 400 ljudi, od katerih jih je bilo 250 nosilcev genske mutacije, zaradi katere je tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni večje. Vzeli so jim vzorce krvi in jih sledili skozi daljše časovno obdobje, med katerim so jim vsake dve leti opravili magnetno resonanco možganov ter test kognitivnih sposobnosti. Izkazalo se je, da so bile ravni NfL pri tistih z gensko mutacijo (ki je dobro poznan napovedni dejavnik za razvoj Alzheimerjeve bolezni) pomembno višje kot pri tistih brez nje. 

Čeprav test obeta prelomnico v zgodnjem prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni, pa bo trajalo še nekaj let, preden ga bodo uvedli v klinično prakso. Povišane vrednosti NfL v krvi namreč niso značilne samo za Alzheimerjevo bolezen, pač pa tudi za nekatere druge nevroloških bolezni (demenca z Lewyjevimi telesci, Huntingtonova bolezen, multipla skleroza) in poškodbe možganov (možganske krvavitve zaradi udarcev). 

Sorodne vsebine:

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj