Ekskluzivni intervju z ministrom za zdravje: Pronicljivo vrtnarjenje na čelu slovenskega zdravstva

0
281

Avtor: Sanja V. Švajger

Pogovarjali smo se Samom Fakinom, človekom, ki do obisti pozna vodenje velikih bolnišnic, principe delovanje (za zdaj še) edine zdravstvene zavarovalnice, zdaj pa spoznava tudi delovanje drobovja ministrstva za zdravje.

Je prav poseben minister za zdravje, saj s svojim obširnim poznavanjem zdravstvenega sistema pa zanj značilnimi bliskovitimi miselnimi preskoki, ki v trenutku ponudijo (na videz) preprosto rešitev, ki je prej marsikdo ni (hotel) videti, drugič spet ad hoc razreši leta trajajoče dileme. Je minister, od katerega v resnici pričakujejo(mo) vsi vse, ki bo rešil vse bolj zavozlane vozle v zdravstvu. Pogovarjali smo se Samom Fakinom, človekom, ki do obisti pozna vodenje velikih bolnišnic, principe delovanje (za zdaj še) edine zdravstvene zavarovalnice, zdaj pa spoznava tudi delovanje drobovja ministrstva za zdravje.

»Nerad uporabljam besedo reforma, saj predstavlja velike, celo radikalne sistemske premike. Sam sem bolj naklonjen nenehnemu izboljševanju vseh procesov, ki tečejo v zdravstvu. Njihov cilj mora seveda biti dostopnost: geografska, kadrovska in finančna, kar pomeni, da lahko kjer koli in kadar koli za svoj denar pridemo do zdravstvenih storitev. Te izboljšave tečejo. Oboje deluje zelo dobro, v sistem pa smo jih vpeljali brez kakšnih velikih revolucij,« je na začetku pojasnil eden najbolj zaželenih sogovornikov zadnje mesece, minister za zdravje RS Samo Fakin.

Kateri so ukrepi glede napotnic, e-zdravja in elektronskih napotnic ter kako potekajo?

»Vedno poudarjam, da imamo v Sloveniji dobre zdravstvene strokovnjake in dober zdravstveni sistem, ki ga je treba, kot sva že govorila, še malo izboljšati. Zadnji podatki raziskave OECD Health at a Glance na veliko področjih slovensko zdravstvo ponovno uvrščajo med prve na lestvici; večinoma smo nekje v zlati sredini, na posameznih področjih pa nas čakajo novi izzivi. In vse to za polovico manj denarja, kot ga za zdravstvo nameni npr. sosednja Avstrija.

»eRecept deluje dobro in olajša življenje zdravnikom in pacientom. Tudi eNaročanje, za katero zdaj skrbijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, deluje in konec decembra 2018 je bilo v istem vključenih že 730 izvajalcev. »

eNaročanje deluje v vseh javnih ustanovah in pri vseh večjih koncesionarjih. Če pacient ugotovi, da izbrani izvajalec ne omogoča e-naročanja za storitev, na katero je napoten, lahko pokliče izvajalca in se lahko telefonsko naroči neposredno pri izvajalcu. Kot mi poročajo, manjše, predvsem tehnične zaplete rešujejo sproti.«

Žgočo problematiko sicer ekskluzivnega zdravljenja, za najmanjše srčke novorojenčkov, dojenčkov in otrok, ste rešili po svoje. Kako?

»Reciva raje, da gre za visoko strokovno zdravljenje, ki ga na srečo potrebuje malo otrok. Vedno se odločam na osnovi podatkov in dejstev. Tako sem se po številnih pogovorih in zagotovilih vodstva UKC Ljubljana, da so zagotovljeni pogoji za varno in kakovostno zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami, odločil, da bo program ostal v UKC Ljubljana. Pred kratkim sem obiskal oddelek na Pediatrični kliniki in se prepričal, da so se razmere umirile in je za otroke dobro poskrbljeno.«

Spomnimo se vaše predlagane rešitve za čakalne dobe: odprtje 40 ambulant za približno 120.000 čakajočih pacientov; vsaka bi prejela po 200.000 evrov; ta strošek za vlado ne bi smel biti problem (»toliko denarja pa bi vlada lahko zagotovila v vsakem trenutku, brez težav«). Je ta ideja še živa?

»Eden mojih prvih ukrepov po nastopu mandata je bil obisk večine bolnišnic ter sestanki z vsemi vodstvi bolnišnic in zdravstvenih domov. Njim sem moral najprej povedati, da čakalne dobe niso možnost in izguba tudi ne ter da je denarja dovolj. Vlada je že konec lanskega leta za skrajševanje čakalnih dob zagotovila dodatnih 35 milijonov evrov, v letošnjem letu pa jih bo še 20 milijonov.«

Obljubljate, da boste prisluhnili civilni družbi in predstavnikom pacientov. Ponekod po svetu je tak dolgoročen dialog pripeljal do zglednih rešitev v zdravstvenih sistemih. Poslušala sem vas, kako ste v času, ko ste bili »na svojem«, bodrili društva, da naj združijo moči in se odpravijo z avtobusi protestirat pred parlament. Zdaj ste pomemben del zdravstvenega sistema sami. Kako boste uskladili trenja, ki nujno nastajajo med različnimi deležniki v zdravstvu, in se postavili na stran bolnika?

»Moj moto je jasen: kar je dobro za pacienta, je dobro za sistem in je dobro za zaposlene. Za vse odločitve v zdravstvu je potreben družbeni konsenz. Zato je pomembno, da s svojimi konstruktivnimi pripombami pri spremembah sodelujejo vse poklicne skupine, sindikati, delodajalci in predstavniki civilne družbe. Če se bomo zares poslušali, če bomo govorili s podatki in manj s čustvi ter če bomo pri tem imeli veliko sliko solidarnega zdravstvenega sistema za vse, sem prepričan, da ne bo težko.«

Oblikovali boste posvetovalno telo, v katerem bodo predstavniki desetih društev bolnikov. Koga boste povabili?

»Res sem to rekel, vendar takrat še nisem vedel, da ministrstvo na različnih ravneh že zelo dobro in kontinuirano sodeluje s predstavniki civilne družbe.«

Do letošnjega septembra naj bi čakalne dobe prepolovili, v naslednjih dveh letih pa jih ne bo več, načrtujete. Kateri so bili prvi ukrepi in kateri bodo prihodnji?

»Po zadnjih informacijah so se čakalne dobe nekoliko skrajšale, a predvsem na račun ponavljajočih se kontrol, ne pa prvih pregledov. Letos zato od bolnišnic zahtevamo, da dodatnega programa ne polnijo s kontrolnimi pregledi. Za paciente je pomembno, da hitro pridejo na prvi pregled, saj ga tako razbremenijo nepotrebnih skrbi za zdravje ali pa mu predpišejo nadaljnje zdravljenje.

»Čakanje na magnetno resonanco se je zaradi neomejenega plačila skokovito zmanjšalo.«

Moj trenutni cilj pri čakalnih dobah je, da jih spravimo na dopustne številke predvsem pri prvih specialističnih pregledih. Veste, ni problem, če ljudje dolgo čakajo na operacijo krčnih žil, saj je strokovno dokazano, da poseg zaradi zdravstvenih razlogov potrebuje le nekaj odstotkov pacientov, pri več kot 90 odstotkih pa gre za t. i. lepotne posege. Poskrbeti pa moramo, da nedopustno dolgih čakalnih dob ni tam, kjer bi lahko poslabšali ali ogrozili zdravje pacientov. Zato tudi spodbujamo prve specialistične preglede.«

Da bo treba malo več in malo boljše delati, marsikje težko slišijo; v mislih imam ambulante v ZD, v katerih se nemogoče razmere dela za zdravnike že kažejo tudi v neodločanju mladih zdravnikov za specializacijo zdravnika družinske medicine. Stanje je res alarmantno. Kaj načrtujete glede tega? V kolikšni meri dopuščate Zdravniški zbornici Slovenije mesto (enakopravnega) sogovornika in predlagatelja ustreznih rešitev? Ne glede na cehovsko usmerjenost vendarle gre za telo, ki dobro pozna razmere.

»Ne morem privoliti v populistično dikcijo, kot je alarmantno. Od leta 2009 spremljamo produktivnost zdravnikov po ambulantah, pacientih in storitvah. Vemo, da povprečno v specialistično ambulanto letno pride 4.000 bolnikov in da sta v tej ambulanti dve medicinski sestri in en zdravnik.

»Vemo, da pride v ambulanto splošne medicine 9.000 bolnikov, in če to delite z 220 delovnimi dnevi, je to 42 bolnikov dnevno. »

Vam se to mogoče zdi grozljivo veliko, a vsak poklic ima svojo rutino. Če se dobro organiziraš, lahko delo opraviš hitreje in lažje. Vemo tudi, da je skoraj polovica teh obiskov, natančneje 43 odstotkov, zabeležena kot kratkotrajna, ki so po normativih Fidesa označeni s petimi minutami. In če teh 16 kratkotrajnih obiskov odštejete od skupaj 42 obiskov, vidite, da je bil vsak izmed preostalih pacientov pri zdravniku 13,9 minute. Poleg tega smo uvedli tudi obnovljivi recept, kar pomeni, da pacienti ne hodijo v ambulanto samo zaradi receptov, zdravnikom na primarni ravni smo dodali sestre, ki so pristojne za delo s kroničnimi bolniki, s centri za zdravje bomo opolnomočili bolnike, da bodo lahko sami nadzirali svojo kronično bolezen, in tako naprej.

Problemi javnih naročil in z njimi tudi preplačanost izdelkov – za še eno korupcijsko hobotnico ste predlagali predrugačeno odgovornost odgovornih. Nam lahko podrobneje razložite?

»Podrobnosti vam ta hip še ne morem razložiti, saj so povezane z oblikovanje zakona o vodenju in upravljanju, ta pa je v nastajanju. Moja osnovna ideja je, da imajo bolnišnice vodstva, ki morajo biti odgovorna, če hočete, tudi za cene nabavljenih izdelkov, in morajo za svoja dejanja tudi odgovarjati.«

Bo glede na to, da ste bili tudi sami dolgo na čelu naše edine zdravstvene zavarovalnice, ZZZS, sodelovanje med MZ in ZZZS boljše? Kako poteka trenutno sodelovanje in kakšni so načrti? V mislih imam Splošni dogovor in prevzem obračunskih modelov na ZZZS-ju, za kar ste se kot direktor zavarovalnice močno prizadevali.

»Kot sem že omenil, brez sodelovanja v zdravstvu ne bomo nič spremenili. Eden izmed pomembnejših partnerjev je tudi ZZZS.«

Kakšen je vsakdan ministra za zdravje? In kakšen je bil v času, ko ste bili na svojem?

»Moj delovni dan se začne že zgodaj zjutraj v avtomobilu, ko pot v Ljubljano izkoristim za službene telefonske pogovore. Na ministrstvu kavo s sodelavci pijemo ob pol osmih in si ob njej izmenjamo informacije. Po tem se začnejo načrtovani in nenačrtovani sestanki, cela vrsta obveznosti, ki zahtevajo ministra ali državnega sekretarja, pa niso nujno povezane z vsebino. Če se dan ne konča pozno zvečer s telefonskimi pogovori na poti v Trbovlje, sem vesel, ker velikokrat se šele ob desetih zvečer. Ko sem bil kratek čas s. p., sem bil gospodar svojega časa, ko si minister, si vse prej kot to. Na žalost.«

»Sodelavcem na ministrstvu sem priporočil knjigi Pravičniški um Jonathana Haidta ter Razmišljanje, hitro in počasno Daniela Kahnemana.«

Kako poskrbite za svoje zdravje?

»Malo s sobnim kolesom in hojo zunaj, za kaj več, odkar sem minister za zdravje, ironično, pa na žalost nimam časa.«

Vaši konjički?

»Zelo rad vrtnarim. Naši pridelki so pod vplivom moje hčere vse bolj bio. V času, ko sem bil direktor rehabilitacijskega centra Thermana, sem obiskoval tečaj hipnoterapije, ki je priznana metoda zdravljenja. Uporablja se predvsem pri bolnikih, pri katerih gre za pomanjkanje volje, npr. pri odpravljanju posledic možganskih okvar itn. Usposabljanje sem končal. Izkušnje kažejo, da je s to metodo mogoče odpraviti marsikatero zdravstveno težavo. Temu se bom ponovno bolj posvetil po koncu mandata.«

Knjige, po katerih posežete in ki jih prebere do konca?

»Najraje prebiram knjige, ki govorijo o izpopolnjevanju veščin, ki jih potrebujem pri vsakodnevnem delu, zato jih pogosto, ne samo preberem do konca, ampak tudi ponovno jemljem v roke. Tudi sodelavcem na ministrstvu sem priporočil npr. Pravičniški um Jonathana Haidta ter Razmišljanje, hitro in počasno Daniela Kahnemana.«

Znate kuhati/radi kuhate?

»Dokler nisem spoznal profesionalnih kuharjev v Thermani, sem si domišljal, da sem zelo dober kuhar (smeh). No, zdaj vem, da nič ne vem, ampak kuham pa rad in tudi pojedo vse, kar skuham.«

Foto: Revija za moje zdravje

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj