Avtor: R. M. Z.
Oblikovanje politik v zdravstvu ter odločitve o vključevanju in financiranju inovacij bi morali biti za vzdržnost in kakovost zdravstvenega sistema podprti z dokazi na vseh področjih, zbiranje podatkov povezano med institucijami, izsledki pa dostopni širše, tudi uporabnikom zdravstvenih storitev
To je povzetek srečanja o vrednosti inovacij v zdravstvu, ki je nedavno potekalo v dvorani Državnega sveta v Ljubljani.
Ker finančni viri ne zadoščajo za vse zdravstvene tehnologije, ki so na voljo, in še manj za vse, ki prihajajo, je toliko pomembnejše, da so odločitve dobro pretehtane in sprejete na podlagi različnih podatkov o njihovi učinkovitosti in ekonomičnosti njihove uvedbe v najširšem smislu. Sešli so se oblikovalci zdravstvenih politik, predstavniki ustanov, ki podatke zbirajo, hranijo in obdelujejo, ter bolniki oziroma civilna družba, vsi pa so se strinjali, da je na določenih področjih podatkov v obliki študij in registrov dovolj, na drugih pa ne in da bi jih bilo nujno treba uvesti.
Predsednik Odbora za zdravstvo Tomaž Gantar je povedal, da smo končno prišli do točke, ko se bo treba odločiti, kako naprej, in poiskati rešitve za trenutno stanje v zdravstvenem sistemu; državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Sandra Tušar opozarja, da se zbirajo številni podatki z različnih področij zdravstva, a povezanost med njimi ni optimalna. Pri uvajanju elementov HTA (v angleščini Health Technology Assesment – vrednotenje zdravstvenih tehnologij) v procese odločanja pa se vidi MZZ skupaj z NIJZ v usklajevalni vlogi med različnimi deležniki.
Mircha Poldrugovac z NIJZ je opozoril na pomembnost in način vključevanja različnih deležnikov v razpravo. Proces z dokazi podprtega odločanja se namreč pogosto spremeni v konfrontacijo, v razpravo, namesto da bi se razvil potreben dialog. Poudaril je priložnost, ki jo ponuja EVIPNet (Evidence-informed Policy Network), za krepitev mehanizmov za prenos znanja in spodbujanje z dokazi podprtega odločanja ter potencial za zapolnitev vrzeli med raziskovalci in odločevalci.
V procesu (so)odločanja je vse bolj zaželena in sprejeta tudi vloga bolnikov, a je glas civilne družbe v praksi pogosto preslišan, in kar se tiče možnosti zagotavljanja različnih podatkov, tudi podcenjen. Matija Cevc, predsednik izvršnega odbora Mreže nevladnih organizacij s področja javnega zdravstva 25 x 25, je povedal, da je za optimalno zagovorništvo bolnikov nujna dostopnost do podatkov oziroma izsledkov. Opozoril je, da platforma podatkov obstaja, a so ti razdrobljeni, in da je treba biti strokovnjak, da si z njimi dejansko lahko kaj pomagamo.
Koristi od zdravil, le če so dostopna
Z osredinjanjem na dokaze se lahko zagotovi uvajanje ustreznih organizacijskih, tehnoloških in drugih inovacij. Obenem dostop do ustreznih podatkov in informacij tudi v prihodnje ohranja dostopnost do kakovostnega in učinkovitega zdravljenja ter ne nazadnje zmanjša »razsipnost« v sistemu, ki je pogosto posledica stihijskega presojanja in (ne)uvajanja novosti. Inovativna zdravila in druge inovacije v zdravstvu pomembno povečujejo kakovost življenja bolnikov z nekdaj neozdravljivimi in neobvladljivimi boleznimi, podaljšujejo življenjsko dobo in kakovost življenja ter na srednji in dolgi rok zmanjšujejo neposredne in posredne stroške družbe – a le, če so za zdravstvene delavce in bolnike dejansko dostopni.
