Osem razlogov, zaradi katerih je zdravo ob sebi imeti psa

Redno druženje s štirinožci, ki veljajo za človekove najboljše prijatelje, ima številne pozitivne vplive na zdravje in funkcioniranje ljudi v družbi. Bolj, kot je pes vpet v vsakodnevne družinske aktivnosti, bolj navedeno drži.

Splošno znano je, da so lastniki psov manj nagnjeni k depresiji in anksioznosti. Foto: Bigstock

Psi ne samo da nam napolnijo srce z veseljem, pač pa ga dejansko naredijo močnejšega. Študije potrjujejo, da imajo ljudje, ki jim dneve krajšajo psi, nižji krvni tlak, manj holesterola v krvi in nižje vrednosti trigliceridov. Kar pri starejših pripomore k boljšemu srčnemu zdravju, pri mlajših pa varuje srce in ožilje. Tudi pogostnost infarkta je pri ljudeh, ki imajo psa, nižja. Če pa do slednjega pride, je preživetje boljše,okrevanje pa hitrejše.

Ohranjanje telesne kondicije

Lastniki psov so bolj aktivni in na starost dlje spodobni skrbeti sami zase kot tisti, ki psa nimajo. To še posebej velja za otroke: mimogrede se naučijo prevzemanja odgovornosti in imajo višjo čustveno inteligenco. Strokovnjaki odraslim priporočajo najmanj tri ure vsaj srednje intenzivne telesne aktivnosti na teden, in če je pri hiši pes, je veliko večja verjetnost, da bo ta cilj dosežen. Kuža h gibanju prisili tudi starostnike, pri katerih je mobilnost že omejena. Študija, objavljena v reviji Gerontologist je pokazala, da imajo starostniki, ki dnevno skrbijo za psa, nižji indeks telesna mase (so manjkrat predebeli) in redkeje hodijo k zdravniku. Izboljša se jim tako telesno kot duševno zdravje, občutek osamljenosti,ki se pri njih pogosto kaže s telesnimi simptomi, pa izgine.

Izguba odvečnih kilogramov

Bi radi shujšali nekaj kilogramov? Vzemite povodec in peljite kuža na sprehod. Ko so starostnikom v domu za ostarele namesto diete predpisali, da kot prostovoljci sprehajajo pse petkrat na teden, so v enem letu shujšali za sedem kilogramov. Ko je bilo treba »v akcijo«, se tudi niso pritoževali, češ: moram ga/jo peljati ven, čeprav se mi ne ljubi. Telovadba oziroma fizična aktivnost med stanovalci domov za ostarele namreč ni najbolj priljubljena aktvnost.

Izboljšanje socialne mreže

Ko se staramo, postaja spoznavanje novih ljudi vse težje. Kuža ta proces zelo olajša in navezovanje novih stikov naenkrat postane »mala malica«. Kar 40 odstotkov starostnikov je povedalo, da so nove znance spoznali, ko so sprehajali pse. Starejši tudi nadvse radi pripovedujejo o svojih živalskih prijateljih, lastniki psov pa postanejo tudi manj vase zaprti.

Zmanjševanje stresa

Samo nekaj minut druženja s psom na dan zveča raven serotonina in dopamina, dveh nevrotransmiterjev, zadolženih za dobro razpoloženje in umiritev. Serotonin imenujejo celo hormon sreče. Raziskave kažejo, da se ljudje pri težkih fizičnih in umskih nalogah odrežejo bolje, ko imajo ob sebi psa. Le-ta je poleg tega, da pozitivno vpliva na stres, odličen tudi kot »mediator«, saj zmanjšuje konflikte tako v pisarni kot med zakonci.

Vračanje smisla življenja

S staranjem, še posebej pa po upokojitvi, se mnogi počutijo nepomembni in začnejo živeti iz dneva v dan brez posebnega motiva. Življenje počasi izgublja smisel. Kuža učinkovito poskrbi tudi za to. Lastnika preprosto prisil, da še naprej počne stvari, ki jih je delali prej, ne glede na čustveno stanje, v katerem je. Psi seveda dobro vedo, kdaj je lastnik vesel, žalosten, osamljen, ampak… še vedno zahtevajo, da jih nahrani in pelje ven. Zmanjšujejo izolacijo in osamljenost, ki sta pri starostnikih pogosto ključna za ohranjanje kognitivnih funkcij in preprečevanje bolezni. Mnogi starostniki celo priznavajo, da bi težko zjutraj vstali iz postelje, če ne bi imeli psa.

Učenje vztrajnosti in potrpežljivosti

Strokovnjaki tudi pravijo, da pes pomaga, da ljudje niso več osredotočeni zgolj sami nase in se naučijo biti potrpežljivi in vztrajni. Kar je še posebej pomembno pri s strani permisivne vzgoje pogosto razvajenih otrocih in mladostnikih. Ko se slednji enkrat naučijo, da stvari ne morejo dobiti takoj in brez truda, se to še kako pozna pri njihovem funkcioniranju v družbi in odnosih z vrstniki.

Preprečevanje depresije in anksioznosti

Splošno znano je, da so lastniki psov manj nagnjeni k depresiji. Najverjetnejši vzrok je pozitivni vpliv psa na vsa ostala področja zdravja in dobrega počutja. Izkušnje s terapevtskimi psi, ki so stalnica tako v bolnišnicah kot v domovih za ostarele, kažejo, da psi zmanjšujejo depresijo in dvigujejo dobro razpoloženje pri vseh skupinah ljudi: mladih, starih, zdravih, bolnih…

Zmanjševanje obiskov pri zdravniku

Ljudje, starejši od 65. let, ki imajo hišnega ljubljenčka, obiščejo zdravnika za 30 odstotkov manjkrat kot tisti, ki ga nimajo. Niso redki niti primeri, ko se pes začne obnašati drugače in opozori lastnika na razvijajočo se bolezen precej prej, preden jo odkrijeji zdravniki. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo, ki imajo pse, imajo manj čustvenih izpadov in kompulzivnega vedenja, bolniki z revmatoidnim artritisom pa dlje ostajajo mobilni. Lastniki psov tudi prej okrevajo po kapi in nezgodni poškodbi glave.

Zmanjševanje alergij pri otocih

Znanstveno je potrjeno, da druženje s psi pri otrocih zmanjšuje tveganje za nastanek alergij kar za tretjino. Študija, objavljena v strokovni reviji Journal of Allergy and Clinical Immunology, je pokazala tudi, da otroci, ki se redno družijo s psi, razvijejo močnejši imunski sistem.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj