Boj z debelostjo postaja – tudi zaradi omejitev gibanja in upada fizične aktivnosti, vse težji – kljub temu, da je debelost vodi v kronične bolezni, trajno invalidnost in prezgodnjo smrt. Debelih je že skoraj polovica odraslih in četrtina otrok. Čeprav se je med otroci v Sloveniji v zadnjih letih – zahvaljujoč programom za promocijo telesne aktivnosti od vrtca naprej naraščanje debelosti ustavilo, je kovid doba spremenila vse. Otroci (in odrasli) znova pridobivajo na telesni teži, njihove gibalne zmožnosti so vse slabše, športanje pa postaja nebodigatreba.
Vitamin A, mrzel zrak in kurjenje maščob
Nedavna študija prinaša nova spoznanja tem, kako ljudje porabljamo odvečno energijo – poenostavljeno, kurimo maščevje. Vodil jo je Florian Kiefer iz Katedre za endokrinologijo in presnovo Medicinske fakultete Univerze Dunaj, v njej pa so sodelovali tudi raziskovalci Univerze Harvard in Univerze Boston and Rutgers. Ugotovitve so bile pred nekaj dnevi objavljene v strokovni reviji Molecular Metabolism. Ključno spoznanje je bilo, da hladni zimski meseci zvišujejo raven vitamina A pri ljudeh (aktivirajo zaloge). To pomaga pretvoriti “slabo” belo maščobno tkivo v “dobro” rjavo maščobno tkivo, ki spodbuja izgorevanje maščob in proizvodnjo toplote. Rjavo maščevje je povezano z večjo porabo energije in velja za obetaven pristop pri razvoju novih zdravil za zdravljenje debelosti, pravijo raziskovalci.
Potencialna terapija zoper debelost
Ljudje imamo, enako kot vsi ostali sesalci, dve vrsti maščobnega tkiva, v katerega shranjujemo viške energije: belega in rjavega. Med razvojem debelosti se odvečne kalorije shranjujejo predvsem v belem maščevju. Nasprotno pa rjavo maščevje kuri energijo in s tem ustvarja toploto. Več kot 90 odstotkov zalog telesne maščobe pri ljudeh je v obliki belega maščevja, ki se večinoma nalaga na trebuhu, zadnjici in zgornjem delu stegen. Če bi ga uspeli pretvoriti v rjavega, bi to lahko izkoristili kot novo terapevtsko možnost pri debelosti. Raziskovalci so ugotovili tudi, da mraz pri ljudeh in miših poveča raven vitamina A ter beljakovin, ki vežejo retinol.
Vpliv prenašalcev vitamina A
Večina zalog vitamina A je shranjenih v jetrih, izpostavljenost mrazu pa spodbuja njegovo prerazporeditev v maščobno tkivo. Izkazalo se je tudi, da povišanje vitamina A v krvi zaradi mraza privede do pretvorbe belega maščevja v rjavega. Ko so pri miših blokirali prenašalce vitamina A (beljakovine, ki vežejo retinol), se je ta proces ustavil. “Maščobe so oksidirale, proizvodnja toplote pa je bila motena. Miši se niso mogle več zaščititi pred mrazom,” pojasnjuje Kiefer. Nasprotno pa je dodajanje vitamina A belim maščobnim celicam privedlo do izražanja značilnosti rjavih maščobnih celic s povečano presnovno aktivnostjo in porabo energije.
“Naši rezultati potrjujejo, da ima vitamin A pomembno vlogo pri delovanju maščobnega tkiva in vpliva na globalno presnovo energije. Odkrili smo nov mehanizem, s katerim vitamin A uravnava izgorevanje lipidov in proizvodnjo toplote . To bi lahko pomagalo razviti nove terapevtske posege,” še piše v raziskovalnem poročilu.
Izvirno raziskavo v celoti najdete TUKAJ.