Atrijska fibralacija je motnja srčnega ritma,katere pogostnost s starostjo narašča. Zanjo je značilen nereden utrip srca. Po zadnjih podatkih jo ima okrog 3 odstotke odraslih. Zadnje ugotovitve pa kažejo, da ima kar 40 odstotkov bolnikov z atrijsko fibrilacijo sočasno tudi možgansko okvaro, poročajo kanadski raziskovalci.
“Naši rezultati kažejo, da lahko klinično neprepoznana okvara možganov razloži povezavo med demenco in atrijsko fibrilacijo pri bolnikih brez predhodne možganske kapi,” je povedal glavni raziskovalec profesor David Conen iz Univerze McMaster (Hamilton, Kanada).
Večje tveganje za kognitivno disfunkcijo in demenco
Bolniki z atrijsko fibrilacijo imajo znatno večje tveganje za možgansko kap, zato se jih večina zdravi s sredstvi za redčenje krvi (peroralna antikoagulacijska zdravila). Povečano tveganje za možgansko kap je verjetno glavni razlog, da se bolniki z atrijsko fibrilacijo soočajo tudi s povečanim tveganjem za kognitivno disfunkcijo in demenco. Korelacija med atrijsko fibrilacijo in demenco pa se je pokazala tudi med bolniki brez predhodnih kapi. Pojasnitev mehanizmov, s katerimi atrijska fibrilacija poveča tveganje za kognitivno disfunkcijo in demenco, je prvi korak k razvoju novih preventivnih ukrepov,so prepričani razsikovalci.
Določanje mehanizmov kognitivnega upada
Swiss-AF je prospektivna opazovalna študija, namenjena natančnemu določanju mehanizmov kognitivnega upada pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo. V njej so raziskali razširjenost tihih možganskih okvar pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo. Vanjo so vključili 1736 bolnikov, starejših od 65 let,ki so se v letih 2014 in 2017 zdravili v 14 bolnišnicah. Vsi so opravili standardizirano slikanje možganov z magnetno resonanco možganske magnetne resonance. 347 (20 odstotkov) jih je v anamnezi imelo možgansko kap in / ali prehodni ishemični napad in so bili zato izključeni iz analize.
Mikrokrvavitve v možganih
V končni pregled so vključili 1.389 bolnikov z atrijsko fibrilacijo, vendar brez možganske kapi ali prehodnega ishemičnega napada. Povprečna starost udeležencev je bila 72 let. 26 odstotkov udeležencev je bilo žensk. Izkazalo se je, da je 569 bolnikov (41 odstotkov) imelo klinično neodkrito poškodbo možganov. Vzroki so bili različni: 207 bolnikov (15 odstotkov) je imelo možganski infarkt, 269 (19 odstotkov) mikrokrvavitve v možganih, 222 (16 odstotkov) pa globoke možganske lezije. “Pri kar 40 odstotkih je šlo za tako imenovane “tihe” možganske poškodbe – stanja torej, ki so bila neprepoznana in nediagnosticirana,” pravi Conen. Prepričan je, da so prav slednje glavni vzrok za upad kognitivnih funkcij.
Zdravila ne preprečijo vseh poškodb
Večina udeležencev študije (89 odstotkov) je bila zdravljena z peroralnimi antikoagulanti. Raziskovalci tudi niso mogli natančno določiti, ali so se mikrokrvavitve in možganske lezije pojavile pred uvedbo zdravljenja z antikoagulanti ali potem, ko je bilo slednje že uvedeno. “Peroralna antikoagulacijska zdravila verjetno ne preprečijo vseh možganskih poškodb pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, pojasnjuje Conen. Za dokončno potrditev, ali imajo tudi bolniki s “tihimi” (neprepoznanimi) možganskimi lezijami oslabljeno kognitivno funkcijo, pa bo potrebnih še več študij, pravi.
