Vnetne bolezni ustne votline (na primer parodontalna bolezen) dokazano povečajo tveganje za možgansko kap (kardioembolično in trombotično). Disbioza (porušeno ravnovesje) ustne mikrobiote pri tem igra pomembno vlogo, vendar pa dejanska sestava oralnih bakterijskih populacij pri bolnikih z možgansko kapjo še vedno ostaja neznana. Nova študija, v kateri so prvič sploh analizirali ustno mikrobioto pri bolnikih po kapi, je pomemben korak naprej v tej smeri, še posebej, ker so v njej identificirali tudi specifične bakterije, neposredno povezane z različnimi podtipi možganske kapi, kar je za prihodnjo klinično prakso izjemno pomembno.
Potek študije
Raziskovalci so analizirali populacije bakterij v ustih pri 162 bolnikih, ki so doživeli možgansko kap, in pri 62 osebah, ki je niso (kontrolna skupina). V skupini z možgansko kapjo je bila povprečna starost bolnikov 65 let (v kontrolni skupini 63 let); 65 % je bilo moških (v kontrolni skupini je njihov delež znašal 40 %). Vsem so izmerili trigliceride, skupni holesterol, LDL-holesterol, histein in C-reaktivni protein pa tudi gene SLCO1B1, APOE, CYP2C19, IL6, IL8, IL1β, dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α) in biomarker sCD40L. Prav tako so pri vseh opravili magnetno resonanco možganov in ultrazvok karotidne (vratne) arterije, ki je »glavni vod« za oskrbo možganov s kisikom in hranili. Med obema skupinama ni bilo pomembnih razlik glede arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in bolezni koronarnih arterij; tudi ravni holesterola, trigliceridov, lipoproteinov nizke gostote in homocisteina se niso pomembneje razlikovale.
Porušeno ravnovesje med bakterijami
Ugotovili so, da so bili geni IL6, IL8, IL1β bolj izraženi pri bolnikih po kapi, enako kot tudi dejavnik tumorske nekroze alfa in biomarker sCD40L. Čeprav je bila ustna mikrobiota bolnikov s kapjo in kontrolne skupine podobna po raznolikosti in strukturi, se je mikrobiota pri bolnikih s hudo obliko možganske kapi in še posebej pri podskupini s kardioembolično možgansko kapjo razlikovala od mikrobiote kontrolne skupine. V skupini bolnikov s hudo možgansko kapjo je bilo več bakterij iz vrst: Megasphaera, Prevotella 1, Clostridia, Selenomonas 3, Prevotella 6 in Dialister. Pri bolnikih z kardioembolitično možgansko kapjo so bile znatno bolj razširjene bakterije iz vrst Peptostreptococcus, Staphylococcus, Selenomonas in Megasphaera.
Približno 50 milijonov ljudi, ki so preživeli možgansko kap, ima določene funkcionalne motnje. 25–74 odstotkov jih potrebuje pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih ali so celo popolnoma odvisni od negovalca. Zato je raziskovanje dejavnikov tveganja za ishemično možgansko kap nujno. Poleg tradicionalnih dejavnikov tveganja, kot so: arterijska hipertenzija, hiperholesterolemija, sladkorna bolezen tipa 2, kajenje in debelost, je velik dejavnik tveganja tudi sistemsko vnetje. Neposredno ali posredno prispeva k aterosklerozi in razvoju aterotromboze ter spodbuja razvoj atrijske fibrilacije.
Atrijska fibrilacija, bakterije v ustih in tveganje za možgansko kap
Atrijska fibrilacija je glavni vzrok kardioembolične možganske kapi. Gre za najpogostejšo aritmijo v klinični praksi, vnetje pa ima pomembno vlogo pri njenem pojavu in razvoju. Bakterije v ustih (oralna mikrobiota) pri tem niso nepomembne: nekatere, predvsem stafilokoki, so pogost patogeni rod, ki lahko povzroči navzkrižno okužbo in se iz ust razširi na druge dele telesa. Bakteriemija in nizka stopnja sistemskega vnetja, ki ga povzroča, sta na primer povezana z razvojem infektivnega endokarditisa. Pri bolnikih s kardioembolično kapjo so v ustih izmerili povečano populacijo stafilokokov (še posebej seva aureus) in peptostreptokov. Oba znatno povečata raven vnetnih citokinov v krvi (IL6, IL8, IL1β in TNF-α). S spodbujanjem vnetne reakcije inducirata atrijsko fibrilacijo in posledično kardioembolično kap.
Vir:
Jing, Z., Xie, X., Gao, J., Yang, J., Leng, X., Chen, G., Liang, D., Liu, J., Zhang, S., Huang, L. Oral microbiota dysbiosis and increased inflammatory cytokines with different stroke subtypes. doi:10.21203/rs.3.rs-2398453/v1. PPR:PPR591544