Od zmanjšanja tveganja za debelost ter bolezni srca in ožilja do izboljšanja koncentracije in splošne vsakodnevne učinkovitosti – spanje dokazano igra kritično vlogo pri našem zdravju. V novi študiji pa raziskovalci Medicinske fakultete San Diego na kalifornijski univerzi poročajo, da prav spanje omogoča, da se ljudje nenehno učimo. Metoda, ki jo pri tem uporablja, je delo s spomini.
Da bi preučili, kako spanje utrdi na novo kodirane spomine in prepreči pozabljanje starih so raziskovalci iz UC San Diego uporabili računalniške modele, ki so sposobni simulirati različna stanja možganov. Ugotovitve so 4. avgusta letos objavili v e-Life.
Spomini so dinamični in ne statični
“Možgani so zelo zasedeni, ko spimo – ponavljajo tisto, kar smo se naučili tekom dneva. Spanje pomaga reorganizirati spomine in jih shraniti na najboljši možni način. Naše ugotovitve kažejo, da so spomini dinamični in ne statični. Z drugimi besedami – tudi stari spomini niso dokončni. Spanje jih nenehno posodablja. Predvidevamo, da se med spanjem spontano predvajajo stari in novi spomini, kar preprečuje pozabljanje in poveča zmožnost priklica,” pojasnjuje prvopodpisani avtor objave prof. dr. Maxim Bazhenov iz UC San Diego.
Ponavljanje med spanjem ščiti pred pozabljanjem
Ponavljanje med spanjem ščiti pred pozabljanjem na način, da omogoča isti populaciji nevronov, da shrani več spominov. Vsakodnevno se naučimo veliko novih stvari in ti spomini tekmujejo s starimi spomini. Za uskladitev obojih nujno potrebujemo spanje. Predstavljajte si, da se naučite poti do parkirišča tako, da najprej pri prometnem znaku zavijete levo, potem pa na naslednjem semaforju desno. Naslednji dan je parkirišče zasedeno in se morate naučiti, kako priti do drugega po drugi poti. Spanje utrdi oba spomina in omogoči njun priklic, pojasnjuje Bazhenov, in navede še en primer. “Ko igrate tenis, se v možgane zapiše spomin na določeno premikanje določenih mišic. Ko se nato naučite igrati golf, se morate naučiti premikati iste mišice na drugačen način. Spanje poskrbi, da učenje golfa ne izbriše, kako igrati tenis in omogoča, da v možganih sobivajo različni spomini.”
Umetna inteligenca ob pridobitvi novih informacij pozabi na stare
Prav spodobnost obnavljanja in prilagajanja spominov tisto, kar manjka sodobnim računalniškim sistemom, ki upravljajo samovozeče avtomobile ali prepoznavajo slike z zmogljivostmi, ki daleč presegajo človeške. Algoritmi ob pridobitvi novih informacij pozabijo na staro znanje. Največji izziv je naučiti jih, da se to ne bi dogajalo. Morda bomo v prihodnosti tudi računalniške sisteme lahko nadgradili s stanjem aktivnega mirovanja, v katerem se bodo samostojno učili. Vendar je do tja še dolga pot, poudarjajo raziskovalci.
Razvoj novih tehnik za izboljšanja spomina in učenja.
Študija pa ni pomembna samo zato, ker “razkriva” slabosti umetne inteligence. Prinaša tudi konkretne koristi za ljudi ter napoveduje razvoj novih tehnik za izboljšanja spomina in učenja. To je še posebej pomembno pri starostnikih ter pri tistih (ki jih ni malo, po razpoložljivih podatkih okrog 25 odstotkov populacije), ki imajo različne učne težave. “Čeprav je spanec vključen v številne pomembne možganske in telesne funkcije, je morda njegova morda najpomembnejša vloga, da nam omogoča nenehno učenje iz izkušenj ter prilagajanje na nenehno spreminjajoč se svet okoli nas,” pravi Bazhenov.
Izvirno objavo najdete TUKAJ.
