Mali možgani zelo pomembni za hitro delujoč um in socialne veščine

Socialne veščine, procesiranje miselnih nalog, grafična, verbalna in logična inteligenca - značilne za to, kar poznamo kot hitro delujoč um, niso odvisne zgolj od možganske skorje (cerebralnega korteksa).

Mali možgani so izjemno pomembni tudi za spoznavne sposobnosti in kompleksne nemotorične funkcije. Foto: Bigstock

Mali možgani igrajo pri umskih sposobnostih in socialnih veščinah bolj pomembno vlogo, kot so menili doslej. Splošno sprejeta doktrina je, da je za procesiranje miselnih nalog predvsem zadolžena možganska skorja oziroma cerebralni korteks. Nova dejstva pa dokazujejo, da izjemno pomembno vlogo igrajo tudi mali možgani in da se je bliskoviti razvoj človeka kot vrste pravzaprav zgodil na njihov račun.

Hiter um verjetno zasluga večjih malih možganov

Ko rečemo, da ima nekdo hiter um, je to morda zasluga malih možganov. Po njih se človeški možgani najbolj razlikujejo od možganov drugih primatov, na primer makakov. Slikovni posnetki z visoko ločljivostjo kažejo, da mali možgani pri ljudeh obsegajo 80 odstotkov površine možganske skorje, kar kaže na to, da so se z razvojem človeškega vedenja in kognicije intenzivno razvijali. Za primerjavo – pri večini živali je ta delež zgolj okrog 30 odstotkov.

Možganska skorja regulira višje zaznavne sposobnosti

Predstavljajte si, da pri pobiranju predmetov s tal – na primer škatel, in njihovem odpiranju, opazujete starostnika ali mladostnika. Razlike v refleksih, motoriki, koncentraciji, moči in prožnosti med obema so očitne. Zanje naj bi bila predvsem odgovorna možganska skorja, ki regulira višje zaznavne sposobnosti. Vendar raziskava, ki jo je opravil Nizozemski inštitut za nevroznanost in objavil v visoko vplivni strokovni reviji Brain kaže, da ima možganska skorja pri tem pomembnega pomočnika: male možgane. To odkritje ni pomembno samo iz stališča boljšega razumevanja njihovega delovanja. Pomagalo bo tudi razumeti posledice poškodb, po katerih se ne pojavijo le okvare v motoričnem delovanju, pač pa se spremenijo tudi miselne sposobnosti ter socialne veščine.

Mali možgani v glavnem zadolženi za motoriko

Mali možgani naj bi bili v glavnem zadolženi za motoriko in usklajevanje gibov. “Naša študija ponuja dokaze, da je tako prepričanje napačno. Mali možgani so izjemno pomembni tudi za spoznavne sposobnosti in kompleksne nemotorične funkcije,” pravi dr. Valeria Gazzola, izredna profesorica na Univerzi Amsterdam in vodja raziskovalne skupine na Nizozemskem inštitutu za nevroznanost (NIN). Izvedli so raziskavo, ki je prinesla nova spoznanja o tem, kateri deli možganov se aktivirajo, ko ljudje opazujejo in “kopirajo” dejanja drugih. Na presenečenje raziskovalcev se je izkazalo, da se v ta proces intenzivno vključujejo tudi mali možgani.

Motnje v delovanju malih možganov

V nadaljnje preučevanje percepcijskih sposobnosti možganov so vključili bolnike, ki trpijo zaradi spinocerebralne ataksije tipa 6 (SCA6) – bolezni, ki prizadane male možgane. Gre za napredujočo avtosomno dominantno motorično bolezen, ki je običajno pojavi v srednjih letih in za katero ni znanega zdravljenja. Bolniki s SCA6 so si ogledali video posnetke roke, ki dviguje črno škatlo, potem pa ocenili, kako težek je bil predmet v njej. Izkazalo se je, da so bili v zgibanju bistveno manj uspešni kot zdravi ljudje, ki so služili kot kontrolna skupina. “Bolniki s SCA6 so težko “prevedli” majhne razlike v gibanju roke v percepcijo teže predmeta,” so pojasnili raziskovalci.

Mali možgani za telo kot veriga za kolo

Njihove ugotovitve jasno kažejo na pomen delovanja majhnih možganov pri družbenem spoznavanju. Vendar to ne pomeni, da to območje samo zaznava druge ljudi. “Če odstranite verigo s kolesa, se ne bo več premikalo naprej. Ampak to še ne pomeni, da je dobro delovanje kolesa odvisno izključno od nje, ” pravi Gazzola, in nadaljuje: “Kaže, da so mali možgani – ki smo jim predolgo posvečali premalo pozornosti, izjemno pomembni del kognitivnega sistema. Zavedati se moramo, da vsaka nepravilnost v njihovem delovanju poslabša socialne veščine, odprava težav pa zahteva široko podporo in potrpljenje.”

Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj