Gremo najprej na prehrano. Večina starostnikov z njo vnese premalo hranil in starejši kot so, redkeje posegajo po živilih, ki dokazano ustavljajo upad miselnih sposobnosti. Še posebej, če so nastanjeni v institucijah, kjer so prvenstveno odvisni od živil, ki jih slednje ponujajo. Bela kava in bel kruh z marmelado za zajtrk pač nista nekaj, kar bi vzdržalo strokovno presojo.
Z izboljšano (zdravo) prehrano in načinom življenja se lahko močno podaljša obdobje, kjer sta »obraba in obnova« oziroma »razgradnja in izgradnja« v ravnotežju. Zato lahko ostanemo zdravi dlje.
Ne zgolj fizična aktivnost in ne pretiravanje z razvadami, za naše dobro zdravje in počutje (ter preventivo bolezni) je ključna preskrba s hranili.
Hranila so za naše telo kot gorivo za avtomobil
Smo tisto, kar jemo, pravi pregovor, in znanost temu vse bolj pritrjuje. Ne zgolj fizična aktivnost in ne pretiravanje z razvadami, za naše dobro zdravje in počutje (ter preventivo bolezni) je ključna preskrba s hranili. Brez njih smo kot avtomobil brez goriva. Ne glede na to, kako dobro je sicer vzdrževan in lep na pogled – če je rezervoar za bencin prazen, vožnja odpade.
Verjetnost, da bi umrli od starosti, je zelo majhna, morda 1:10.000.
Mediteranska dieta, DHA iz skupine omega 3 maščobnih kislin, fosfatildilserin, kofein, vitamin D, vitamin E dokazano pozitivno vplivajo na spomin, koncentracijo, orientacijo, pozornost. Vnesemo jih s hrano in si pomagamo s prehranskimi dopolnili. Seveda ne s katerimikoli. Bližnji supermarket ni mesto za nabavo le-teh in multivitaminski pripravki niso nekaj, kar v resnici pomaga.
Malo vitamina E in D, več Alzheimerjeve bolezni
Raziskave so pokazale, da so nizke vrednosti vitamina E napovedni dejavnik za Alzheimerjevo bolezen. Enako velja za vitamin D. Visoki odmerek vitamina B bi lahko preprečil zagon Alzeimereve bolezni. Vitamin B namreč preprečuje atrofijo medialnega temporalnega režnja. Zadnje študije med možgansko superhrano uvrščajo tudi polifenole, vitamine skupine B ter silicij.
Aluminij in demenca
Študija na bolnikih z alzheimerjevo boleznijo je pokazala, da so se z zniževanjem ravni aluminija pri osmih od petnajstih bolnikov izboljšale kognitivne funkcije, predvsem orientacija. Kljub majhnemu vzorcu (15 bolnikov res ni veliko) je objava rezultatov upravičeno požela veliko pozornosti strokovne in laične javnosti.
Idealna oblika vadbe je hoja v hribe/gore. Vključuje vse mišične skupine in je odličen trening sprejemanja odločitev.
Polifenoli zamaknejo upad spomina
Prehrana, bogata s polifenoli (jagode, borovnice…), upad spomina zamakne za dve leti in pol. Študija, v katero so zajeli več kot 120 tisoč ljudi, je pokazala, da so visoki odmerki polifenolov pri bolnikih z demenco upočasnili proces izgube spomina, pri zdravih pa izboljšali delovanje vseh kognitivnih funkcij, piše Nutraingrediants.
Aerobni trening koristi možganom in telesu
Sopihanje v hrib, potoki znoja na kolesu, bentenje v stilu »kaj mi je tega treba« … poznamo vsi. Gre za aerobne aktivnosti, katerih vpliv na telo in psiho kljub izjemni raziskanosti vedno znova preseneča. Je mar res mogoče, da nekaj tako preprostega, kot je hribolazenje (peš ali s kolesom), na zdravje dolgoročno tako zelo vpliva?
Odgovor je: da. Študija na rekreativnih kolesarjih je pokazala, da imajo bistveno boljše kognitivne sposobnosti kot vrstniki. Polipeptid miroksin irisin tudi dokazano ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo.
