S sladkim mlekom po Fidipidovih sledeh: O maratonu in dojenju

Sem nekje med maratonskim poljem in Atenami. Rahlo dežuje, veter ziblje veje obranih oljčnih dreves. Novembrsko jutro je za grške razmere precej hladno.

Jasmina na štartu maratona v Radencih. Foto: Osebni arhiv

Dobrih 2500 let je minilo od bitke med Perzijci in Atenci. Po tej poti naj bi tekel tudi kurir Fidipides sporočit zmago Atencem.

Tudi jaz tečem.

Okrog mene je množica tekačev. Mraz in škropljenje nas osredinita na tek. Ne pogovarjamo se veliko, z ramo ob rami samo tečemo. Imamo isti cilj: preteči to zgodovinsko pot, se ji tako pokloniti ter biti pri tem čim hitrejši in zadovoljni hkrati.

Ob meni teče mož Urban, tekaški trener po poklicu. Njemu je pot še poseben izziv. Njegove roke ne morejo mahati svobodno kot moje, saj slonijo na ročaju in pred seboj porivajo otroški voziček.

Oskar je imel takrat štiri mesece in zelo me je potreboval. Bil je namreč gurman in bolje je bilo, da se kot izvor njegovega sladkega ugodja od njega nisem preveč oddaljevala.

Najbolje je bilo, da me je imel neprestano v bližini. Tak je bil najbolj pomirjen, saj je vedel, da se bo lahko le obrnil, ustnice našobil v jasno sporočilo mama, daj in slastno in toplo mleko bo že teklo po njegovem majhnem grlu.

Pot proti Atenam se spušča in vzpenja. Oskar v vozičku spi, zato z Urbanom želiva izkoristiti ta miren čas in tečeva hitro. Ob progi ni veliko ljudi, pot je še dolga. Ko prehitevava tekače, ki so sem prispeli z vsega sveta, se marsikateri začudi in nama zakliče v vzpodbudo. Odzdraviva in tečeva naprej. Tudi ko začutiva, da bi kakšen kozarček na postojanki dobro del, tečeva kar mimo okrepčevalnic. Ustavljati se je preveč tvegano, daleč smo še in bolje je, da svojega spečega zaklada ne vznemirjava. Naj se prijetno ziblje in sanja lepe sanje. Kisika in čudovitih razgledov polna budno sanjava tudi midva.

Kilometri minevajo, pot popestrijo tudi tekači, opravljeni v antične grške vojake, nekateri bosi, nekateri simbolično opravljeni, nekateri s šopki cvetja v laseh. Ko je polovica maratona za nama, pa najine budne oči opazijo, da se nekaj v vozičku začenja premikati. Oskar se zbuja. Za njim je dolga pot in je seveda lačen. Zelo lačen. Še preden uspe to sporočiti na glas in vsem okrog nas, se ustavimo, da ga vzamem iz vozka. Potem zaviham svojo tekaško majico in najin mladi maratonski spremljevalec se lahko prisesa. Med dojenjem hitro hodimo, nekaj sladkega pa si privoščiva tudi sama. Ponovno naju pozdravijo tekači, ki nas prehitevajo. Ko zagledajo štruco v mojih rokah, se le namuznejo. Nekdo se pošali, da bi se rad usedel v voziček.

Po nekaj minutah malice je Oskar sit. Posedeva ga v njegovo prevozno sredstvo, v roke mu dava oljčno vejico in tako spet stečeva. Nahranjen potomec budno spremlja dogajanje okrog sebe, dragocene vejice v svoji ročici pa ne spusti vse do cilja.

Brez prekinitev pa ne gre več. Na poti do cilja si zaželi še nekaj okrepčevalnic in vsakič mu ugodim. Še nekajkrat torej hodimo in potem ponovno stečemo in tako vseh dobrih 42 kilometrov prijetnih vzponov in še prijetnejših spustov.

Mag. Jasmina Kozina Praprotnik je pisateljica, antropologinja, tekačica in mati štirih otrok. Z možem Urbanom vodita tekaško druščino Urbanih tekačev. www.tekaskitrener.si

In zdaj vprašanje: je zaradi napora, ki ga maratonska razdalja brez dvoma predstavlja, mleka zmanjkalo? Se je to skisalo?

Dawnine Enette Larson – Meyer1 je v pregledu raziskav, ki so bile narejene na temo dojenja in fizične aktivnosti, povzela, da neredno in redno športno udejstvovanje doječih mater ne vpliva na količino njihovega mleka. Presenetljivo je to, da ne vpliva niti zmanjšan kaloričen vnos v kombinaciji z vadbo. Količina in kakovost mleka (proteini, maščobe in laktoza) se niso spremenili niti pri visokointenzivni vadbi, pri kateri se je vadeča in doječa mati celo fizično izčrpala. Fizična aktivnost pa prav tako ni spremenila vsebnosti mineralov v mleku. Prav tako niso ugotovili nobenih pomembnih razlik med velikostjo in težo otrok fizično aktivnih in fizično neaktivnih mater.

V raziskavi, ki so jo Tenforte As2 in drugi naredili na 110 ženskah, ki so se pred nosečnostjo s tekom na dolge razdalje ukvarjale na tekmovalni ravni, so ugotovili, da jih je med doječimi materami po porodu teklo kar 84,1 %. Večina teh pa je menila, da tek ne vpliva na količino ustvarjenega mleka.

Tudi nekaj drugih raziskav potrjuje, da se med tekom ali kakšnim drugim fizičnim naporom doječi materi količina mleka ne zmanjša.

V raziskavi, ki so jo opravili Lovelady CA3 in drugi, pa so izmerili celo to, da so vadeče doječe matere v primerjavi z nevadečimi imele celo nekoliko več mleka, ki je bilo celo še bolj kalorično.

Mleko se niti ne skisa; njegova kemična sestava se namreč ne spremeni. Kot so v raziskavi o materinem mleku po različno intenzivnih vadbah ugotovili Carey GB4 in drugi, se pri intenzivnosti vadbe do 75 % maksimalne porabe kisika (VO2 maks., intenzivnost pod anaerobnim pragom) mlečna kislina in pH mleka ne spremenita.

Nekatere raziskave pa so pokazale, da bi pri največji obremenitvi lahko bilo malo drugače. Na primer v raziskavi5, v kateri so doječe matere vadile 100 % intenzivno, se je mlečna kislina pojavila v mleku, a v minimalnih količinah, po 10 do največ 30 minutah pa je izginila. Da bi materino mleko z mlečno kislino kakor koli škodovalo otroku, ni dokazov.

Narejenih je bilo tudi veliko raziskav6, ki so preučevale vpliv vadbe na mater. V vseh so ugotovili, da fizična aktivnost matere izboljša njeno razpoloženje, ohranja zdravo srce, pomaga pri nadzoru telesne teže in zmanjša možnost poporodne depresije ali anksioznosti.

Ker je bil ta dan za Oskarja prvi hladnejši v njegovem mladem življenju, je bil še posebej lačen. Ciljna simbolika in navijači ob zadnjih kilometrih proge ga niso preveč vznemirjali. Mleka si je zaželel tudi le nekaj sto metrov pred ciljem. Potem pa se je s še vedno isto oljčno vejico v rokah sit in zadovoljen zapeljal v cilj maratona na olimpijskem stadionu v Atenah.

Pot iz Maratonskega polja do Panathinaikosa smo prepotovali v 4 urah in 30 minutah.

Po maratonu sem se s polnimi zalogami mleka počutila odlično. Maraton pa je koristil tudi odlično razpoloženemu očetu in seveda Oskarju.

A to še ni vse.

Čeprav je svojo prvo maratonsko pot doživel, še preden mu je zrastel prvi zobek, je to pot opravil celo kot del treh generacij, ki so se ta dan odpravile na to pot. Poleg naju z Urbanom, njegovih staršev, torej, sta maraton pretekla tudi Oskarjev dedek in babica. In usoda je že tako hotela, da smo se te tri generacije ponovno dohitele le nekaj zadnjih sto metrov pred ciljno črto in potem skupaj stekli čez njo.

Za tem maratonom sem z vozičkom pretekla še precej drugih krajših in tudi še daljših tekov. Med tekaško potjo sem dojila tudi Sofijo in Julija, ki sta prišla za Oskarjem in nista imeli nič proti, da njihova mamica rada teče.

Tako je, primeren fizični napor in dojenje gresta lahko skupaj.

1 Effect of Postpartum Exercise on Mothers and their Offspring: A Review of the Literature

Dawnine Enette Larson-Meyer. V: OBESITY RESEARCH Vol. 10 No. 8 August 2002, 853.

2 Running habits of competitive runners during pregnancy and breastfeeding. Tenforde AS1, Toth KE2, Langen E3, Fredericson M1, Sainani KL.

3 Lactation performance of exercising women: Lovelady CA, Lonnerdal B, Dewey KG. Am J Clin Nutr. 1990 Jul; 52(1): 103–9.

4 Breast milk composition after exercise of different intensities Carey GB Quinn TJ, Goodwin SE.

J Hum Lact. 1997 Jun; 13(2): 115–20.

5 Effect of exercise on milk immunoglobulin Gregory RL, Wallace JP, Gfell LE, Marks J, King BA. A. Med Sci Sports Exerc. 1997 Dec; 29(12): 1596–601.

6 Summary of international guidelines for physical activity after pregnancy. Evenson KR1, Mottola MF2, Owe KM3, Rousham EK4, Brown WJ5. Obstet Gynecol Surv. 2014 Jul; 69 (7): 407–14. doi: 10.1097/OGX.0000000000000077. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25112589

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj