Prehranska dopolnila ureja Pravilnik o prehranskih dopolnilih, sprejet na podlagi 11. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in spremembe).
Pravilnik o prehranskih dopolnilih
2. člen Pravilnika o prehranskih dopolnilih (Ur. l. RS, št. 82/2003, v nadaljevanju: Pravilnik) definira prehranska dopolnila kot: »Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.« Če se pojavi dvom, ali gre za prehransko dopolnilo ali zdravilo, se živilo obravnava kot zdravilo .
Prehranska dopolnila niso zdravila, ampak živila
Odgovor na vprašanje, ali so prehranska dopolnila tudi zdravila, je: ne. Prehranska dopolnila niso zdravila, ampak živila. Po obliki in tudi sestavi so včasih podobna zdravilom, razlika pa je v namenu njihove uporabe. Uporabljali naj bi jih predvsem ljudje, ki nimajo redne, kakovostne in raznovrstne prehrane ali pa imajo povečane potrebe po določenih hranilih, ki si jih težko zagotovijo z normalno prehrano (npr. nosečnice, športniki, starostniki itn.). Na to skladno z zakonodajo (8. člen Pravilnika) posebej opozarja tudi napis na embalaži in navedba v reklamah: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.«
Zakaj je razlikovanje med živili in zdravili pomembno?
Promet z zdravili in njihova prodaja sta natančno nadzorovana. Preden zdravila dobijo dovoljenje za promet, morajo skladno z zakonskimi merili dokazati varnost in učinkovitost z različnimi preizkusi (farmakološko-toksikološki preizkusi, klinični preizkusi itn.). Prodaja izdelka, ki teh preizkusov ni opravil, je mogoča le izjemoma in le kadar gre za tradicionalna ali homeopatska zdravila, ki morajo prav tako zadostiti zakonskim merilom.
Prehranska dopolnila pa se pravno obravnavajo kot živila, zato je nadzor nad njimi manj strog. Država jih obravnava podobno kot preostala živila, kar pomeni, da občasno preverja, ali ne vsebujejo preveč pesticidov, težkih kovin in bakterij. Ne preverja pa, kakšna je vsebnost aktivnih snovi v izdelku.
Kaj to pomeni za uporabnika?
Vsebnost aktivnih snovi, ki jih posamezna dopolnila oglašujejo kot koristne (npr. »Kalcij zmanjša tveganje za osteoporozo.«), se lahko med posameznimi proizvajalci, včasih pa tudi v izdelkih istega proizvajalca zelo razlikuje. To ne pomeni, da prehranska dopolnila nimajo nobenega učinka ali da njihovo jemanje v konkretnem primeru ni koristno. Pomeni pa, da mora dejansko vsebnost aktivne snovi v posameznem dopolnilu, ki ga kupi, preverjati posameznik sam, ker ta ni pod nadzorom države.
Na kak način je mogoče to preveriti?
Ker so določeni rastlinski, mineralni ali vitaminski pripravki lahko v različnih oblikah registrirani enkrat kot zdravilo, drugič pa kot prehransko dopolnilo (pripravki iz iste rastline so lahko eno ali drugo, odvisno od tipa težav in uporabljenega dela rastline itn., pri vitaminih in mineralih je opredelitev lahko odvisna od količine …), to ni vedno očitno.
Pri nakupu izdelka najprej preverite, ali gre za zdravilo ali prehransko dopolnilo. Če je izdelek registriran kot zdravilo, pomeni, da je bila njegova učinkovitost preverjena prek države oziroma da ustreza zahtevam, ki jih za zdravila postavlja Zakon o zdravilih (Ur. l. RS, št. 17/14), v katerem je postopek pridobitve dovoljenja za prodajo zdravila natančno določen. Če gre za prehransko dopolnilo, pa morate njegovo učinkovitost preverjati sami. V takšnih primerih lahko njegovo kakovost ugotovite iz priloženih certifikatov o načinu proizvodnje, pridelave itn. ali pa si pomagate z nasvetom farmacevta, nutricionista ali drugega ustreznega strokovnjaka.
Pri nakupu prehranskih dopolnil je torej potrebna previdnost. V določenih primerih so vsekakor lahko dobrodošla pomoč in dopolnitev prehrane, vendar je to v veliki meri odvisno od prave izbire in informacij, ki jih moramo pred tem zbrati sami.
