Nekatere vsakdanje kemikalije verjetno sprožijo ADHD

Kemikalije, ki se pogosto uporabljajo v embalaži živil, kozmetiki, dišavah in farmacevtskih izdelkih, lahko pri otrocih in najstnikih sprožijo ADHD.

Dejavniki okolja ključno vplivajo na kognitivni razvoj otrok. Foto: Bigstock

Pozornost in koncentracija sta nekaj, kar za uspešno funkcioniranje izjemno potrebujemo. Ko ju nekaj zelo (z)moti – do te mere, da je ovirano običajno vedenje v okolju, gre običajno za ADHD. Motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ima okrog deset odstotkov osnovnošolskih otrok, trikrat pogostejša je med dečki. Pogosto se nadaljuje tudi v odraslost – ocenjujejo, da jo ima od 2 do 5 odstotkov odraslih.

Kompleksnost ADHD

Natančen vzrok za ADHD ni jasen, vendar naj bi vključeval genetske mutacije, ki vplivajo na možgansko funkcijo in osebnostne lastnosti. Bolj so ogroženi nedonošenčki in tisti z epilepsijo ali poškodbami možganov. ADHD je povezan tudi z anksioznostjo, depresijo, nespečnostjo, Tourettovim sindromom in epilepsijo. Zdravila ni. Običajno se za lajšanje simptomov in olajšanje vsakodnevnega življenja priporoča kombinacija zdravil in kognitivne terapije.

V zadnjem času se v stroki precej govori o tako imenovani “okoljski hipotezi” – motnjo naj bi sprožili dejavniki v okolju, predvsem različne kemikalije v embalaži živil, kozmetiki, dišavah, zdravilih… Skupina ameriških raziskovalcev jo je zdaj tudi potrdila. Študijo so izvedli na Medicinski fakulteti Univerze Harvard (Harvard Medical School), ugotovitve pa objavili v visoko vplivni strokovni reviji JAMA.

Motnje endokrinega sistema

Povezava med pomanjkanjem pozornosti in/ali hiperaktivnostjo ter in kemikalijami, ki motijo ​​endokrini sistem, zlasti ftalati, je znanstveno potrjena. Ftalati se sicer običajno dodajo plastiki, da se izboljšajo njene mehanske lastnosti: prožnost, vzdržljivost… Po mnenju ekipe delujejo kot umetni hormoni – zlasti motijo ​​normalno delovanje androgenov. Slednji so pomembna skupina hormonov, med katerimi je najbolj poznan testosteron. Najdemo pri vseh ljudeh, čeprav v različnih količinah (ženske jih imajo manj, vendar so zanje enako pomembni kot za moške).

Vseprisotna izpostavljenost, dolgoročne posledice

“Kemikalije, ki motijo ​​delovanje endokrinih žlez, se uporabljajo v številnih potrošniških izdelkih, kar ima za posledico vseprisotno izpostavljenost,” pravi prvopodpisana avtorica objave, epidemiologinja Jessica Shoaff iz Harvard Medical School, in nadaljuje: “Ugotovitve študije kažejo, da je izpostavljenost njim (zlasti nekaterim ftalatom), v mladostni dobi lahko povezana z vedenjem, značilnim za ADHD. Opredelitev spremenljivih okoljskih dejavnikov tveganja za ADHD je nujna in zelo pomembna za javno zdravje.”

40 odstotkov najstnikov z vedenjskimi težavami

Shoaff in sodelavci izmerili kemikalije v vzorcih urina, odvzetih 205 mladostnikom. To analizo so primerjali z rezultati vedenjskih raziskav, ki so jih opravili tako njihovi starši kot njihovi učitelji. Standardizirani vprašalnik so izpolnili tudi mladostniki sami. Na podlagi vseh štirih kriterijev so identificirali tiste, ki bi lahko imeli nadpovprečne vedenjske težave. Izkazalo se je, da jih je takih kar 40 odstotkov, 19 odstotkov pa jih je izpolnjevalo merila za diagnozo motnje pozornosti ali hiperaktivnost. Nekateri so izpolnjevali oba kriterija. “Vsako dvakratno povečanje vsote koncentracij antiandrogenih ftalatov je bilo povezano z 1,34 kratnim povečanjem vedenjskih težav, značilnih za ADHD,” so zaključili raziskovalci in dodali, da je bila korelacija posebej izrazita pri fantih.

Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj