Vpliv prehranskih dopolnil na bolezni srca in ožilja ter raka

V javnosti je precej zakoreninjeno prepričanje, da namesto hranil iz zelenjave, ki je, kot kažejo podatki, v javnosti najbolj osovražena, lahko telesu v zameno ponudimo prehranska dopolnila.

Dodajanje folne kisline lahko zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Foto: Bigstock

Industrija prehranskih dopolnil v zadnjih desetletjih cveti. Glavni vzrok (poleg spretnega oglaševanja) je dokazana povezava med pomanjkanjem hranil in zbolevanjem za kroničnimi boleznimi. Svoje je dodala tudi nezdrava in osiromašena prehrana. Rezultat: množično in nekritično poseganje po vseh mogočih prehranskih dopolnilih z dvomljivimi rezultati učinkovitosti.

Prehranska dopolnila uživa polovica populacije

Raziskava na vzorcu skoraj 30 tisoč ljudi, objavljena v Journal of the American College of Cardiology, je pokazala, da prehranska dopolnila uživa polovica odraslih Američanov. Njihova povprečna starost je 50,7 let.

Med vitaminskimi pripravki največkrat posegajo po vitaminu C (delež znaša 40,3 odstotkov), vitaminu E (38.6 odstotkov) in vitaminu D (37.6 odstotkov). Med minerali so najpogosteje uporabljani kalcij (po njem posega 38,6 odstotkov populacije), cink (34,5 odstotkov) in magnezij (33,3 odstotkov).

Primerjava podatkov o vnosu 23 hranil med tistimi, ki uživajo prehranska dopolnila, in tistimi, ki jih ne, je pokazala, da prvi že tako in tako uživajo bolj kakovostno hrano. Kljub temu je pri večini populacije prisotno pomanjkanje vitamina D, vitamina E, holina, vitamina K in kalija.

Folna kislina koristi srcu in žilam

Raziskovalci so se zato odločili, da pregledajo strokovno literaturo in raziskave ter podajo oceno o tem, ali prehranska dopolnila res zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja ter raka. Izkazalo se je, da dodajanje folne kisline lahko zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja, vendar le ob sicer zdravemu načinu življenja. Vitamin B rahlo do zmerno zmanjša tveganje za možgansko kap.

Na drugi strani multivitamini in/ter vitamin C v kombinaciji s statini (zdravili za zniževanje holesterola) povečajo tveganje za smrt iz kateregakoli vzroka. Pri ljudeh, ki statinov ne jemljejo, uživanje multivitaminov, vitamina C, beta karotena in kalcija na tveganje za bolezni srca in ožilja ne vpliva.

Prehranska dopolnila in splošna populacija

Analiza podatkov objavljenih študij je pokazala tudi, da pri splošni populaciji uživanje multivitaminskih prehranskih dopolnil ne znižuje tveganja za bolezni srca in žilja in/ali raka. Izjema je likopen, za katerega se je izkazalo, da tveganje za smrt iz kateregakoli vzroka zmanjša za 18 odstotkov, tveganje za smrt zaradi raka pa za kar 54 odstotkov. Raziskovalci so še posebej izpostavili, da bi si morali ljudje prizadevati za ustrezni vnos hranil z zdravo in uravnoteženo prehrano.

Previdno pri odmerkih

V naslednji fazi analize so se osredotočili na posamezna hranila. Ugotovili so, da je bilo pri tistih, ki niso trpeli pomanjkanja vitamina K in magnezija, tveganje za smrt iz kateregakoli vzroka manjše. Pri tistih, ki so imeli zadostni vnos vitamina A, vitamina K, bakra in zinka, pa je bilo manjše tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Visok vnos kalcija s prehranskimi dopolnili (1000 miligramov na dan ali več) je za 62 odstotkov povečal tveganje za smrt zaradi raka. Navedeno velja le za vnos preko prehranskih dopolnil, ne pa za vnos kalcija s hrano.

Tudi pri prehranskih dopolnilih z vitaminom D je potrebna previdnost. Če vnos presega 10 μg na dan (oziroma 400 IU n dan), poveča tveganje za smrt iz kateregakoli vzroka, vendar je pri tistih, pri katerih je izmerjena vrednost 25-hidroksivitamina D v krvi 50 nmol na liter ali več.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj