Intervju: Vremenoslovec, ki s kolesom osvaja vršace

Deževalo je kot za stavo, ko sem svoje modro kolo, bolj navajeno klancev kot ljubljanskih ulic, naslonila na ograjo. Pol ure prej je sijalo sonce.

Andrej Velkavrh Foto: Kinoks Medijska produkcija

Situacija kot nalašč za pogovor o vremenu, ampak ne s komer koli. Z nekom, ki ima vreme v malem prstu. In kolesarstvo tudi. Kozje stezice, ki jih večina izmed nas komaj zmore peš, ubira s kolesom, poleti in pozimi. »Tudi pri minus deset sem že vozil, saj se človek segreje, ko kolesari v klanec,« pravi vremenoslovec Andrej Velkavrh. Tisti televizijski vremenar, ki poskrbi, da je vremenska napoved vedno znova igrivo začinjena.

Zdi se, da smo novodobni ljudje z vremenom skoraj obsedeni. Zakaj, za začetek pobaram sogovornika. »Vreme je vsak dan 24 ur okrog nas. Res smo manj odvisni od njega, kot smo bili včasih, vsaj kar se tiče neposrednega preživetja, si pa skušamo prihraniti čim več neprijetnosti, povezanih z njim. Nočemo, da nas zebe ali da smo mokri, in ker nam razvoj to omogoča, se vremenskih napovedi poslužujemo.«

Koliko pa dejansko obvladamo vreme?

»Stroka kar dobro obvlada vreme, vsaj kar se tiče napovedovanja. V zadnjih desetletjih je bil na tem področju narejen velik napredek. Razvoj informacijske tehnologije je omogočil, da teoretično znanje, ki je bilo poznano že prej, udejanimo. Že prej smo sicer vedeli, kaj se dogaja, ampak se ni dalo delati, ker je bilo preveč »za računat peš«. Nismo imeli na voljo dovolj zmogljivega sistema, ki bi zmogel izvesti toliko računskih operacij in ki bi omogočil, da bi procese lahko simulirali in modelirali. Tudi zbiranje podatkov je hitrejše, opravimo lahko več meritev itn.«

Ali napovedovanje vremena temelji bolj na zbranih podatkih ali na predvidevanju, kaj bi se lahko zgodilo?

»Proces prognoze vremena je sestavljen iz dveh glavnih sklopov. Eno so meritve in podatki, ki omogočajo dobro analizo. Ta je kot temelj za hišo. Če ga dobro postaviš, boš uspešnejši pri nadaljnjih korakih. Podobno je pri napovedovanju vremena: če v model vnesemo kakovostne začetne pogoje, ta lahko bolje izračuna za vnaprej. Če je informacija že na začetku napačna, se napaka hitro povečuje. Modeli napovedovanja vremena temeljijo na fizikalnih zakonitostih v ozračju. Enačbe, ki jih uporabljamo v meteoroloških modelih, so zelo zapletene, v osnovi pa gre za to, da za del zraka izračunamo, kam bo šel, koliko časa bo potoval, kaj se bo z njim dogajalo, če bo nanj sijalo sonce, če bo imel 80- ali 30-odstotno vlago … Celotni sistem je izjemno zapleten, če vsak element gledamo parcialno, pa je vse skupaj precej logično in razumljivo.«

Za koliko časa vnaprej so vremenske napovedi zanesljive? Kaj pa telefonske aplikacije za napovedovanje vremena?

»Aplikacije so samo rezultati meteoroloških modelov, preurejenih v obliko, ki je razumljiva vsem. Kar se tiče napovedljivosti vremena, pa ta ni vedno enaka. Če je vreme zelo spremenljivo in imamo opravka s hitrimi procesi, je zanesljivost napovedi manjša. Če so procesi počasnejši in bolj stacionarni, je predvidljivost večja. Za en teden vnaprej napovedovati, kje in kdaj bodo nevihte in kako močne bodo, je nemogoče. Lahko pa jih napovemo za danes ali jutri. Dlje časa, kot vremenski proces živi, za dlje časa ga je načelno mogoče napovedovati.«

Kozje stezice, ki jih večina izmed nas komaj zmore peš, Andrej Velkavrh ubira s kolesom, poleti in pozimi. »Tudi pri minus deset sem že vozil, saj se človek segreje, ko kolesari v klanec,« pravi. Foto: Osebni arhiv

Kaj za vreme pomeni globalno segrevanje?

»Globalno segrevanje pomeni višjo temperaturo ozračja kot sistema, zato se stvari dogajajo intenzivneje in hitreje. Vremenski procesi dobivajo energijo iz sproščanja latentne toplote, ko se voda iz pare spreminja v kapljice. Sonce dovaja energijo, voda izhlapeva, tvori oblake in pri tem se sprošča energija. Ker ima voda veliko toplotno kapaciteto, je sproščena energija velika. V enem samem nevihtnem oblaku je za več atomskih bomb energije. Če bi imela voda manjšo toplotno kapaciteto in drugačne fizikalne lastnosti, bi bili procesi manj intenzivni.

Po eni strani govorimo o pogostejših intenzivnih vremenskih pojavih: močnejših nevihtah, močnejših ciklonih …, po drugi strani pa so pogostejše stacionarne situacije: imamo opravka s tipom vremena, ki traja dlje časa. Spomnim se, da smo včasih rekli, da na vsake štiri dni pride ena vremenska fronta. Danes je veliko situacij, ko se zdi, da vse skupaj nekako ‘stoji’. Gre torej za dvojnost: imamo več intenzivnih vremenskih pojavov, imamo pa tudi več stacionarnih vzorcev vremena.«

Od česa pa je sploh odvisno vreme?

»Predvsem od ozračja in Sonca. Lahko vplivajo tudi drugi procesi (na primer nagib Zemlje) pa morski tokovi, a so počasni in dolgoročni.«

Ali ljudske modrosti o vremenu držijo?

»Ljudskih vremenskih izrekov je več vrst. Nekateri se nanašajo samo na pridelek: bo dovolj žita, če bo vreme tega dne tako in tako. Realno je težko ocenjevati, koliko držijo, jih nimamo s čim primerjati. Trditi, da bi bila letina odvisna samo od enega dneva, je nesmiselno. Drugi imajo »nekaj soli« in izražajo neko splošno ugotovitev, kaj se dogaja, na primer ledeni možje: to je obdobje, ko prehajamo iz hladne v toplo polovico leta in je spremenljivost vremena večja. Izrek vsebuje dejstvo, da lahko maja še pride do zadnjih prodorov hladnega zraka z možnostjo snega in slane, vendar s tem ne moremo napovedovati vremena. Ljudje imamo namreč visoke zahteve in bi radi skoraj do ure natančno vedeli, kdaj bo na primer prenehalo deževati.«

Glede vremena smo ljudje vse bolj razvajeni …

»V življenju uporabljamo stvari skladno s tem, kar nam je na voljo. Če vemo, da nam je na voljo precej točna vremenska napoved, pričakujemo, da nam bo služila. So pa meteorološki modeli zelo zahtevni. Globalni računajo spremembe in potek vremena za celotni globus in jih je le nekaj na svetu. Drugi, manjši, imajo računsko območje reda Evrope. Imajo tudi različno ločljivost oziroma gostoto računskih točk in že zaradi tega lahko prihaja do razlik v napovedih. Imajo tudi različne predpostavke: eni so mogoče malo boljši pri napovedovanju na primer neviht, drugi pri napovedovanju nizke oblačnosti ali temperatur … Noben model pa ni 100-odstoten.«

Vreme je pogosto tudi predmet teorij zarot

»Teorije zarot so vedno prisotne in pogosto tako sprte z osnovami naravoslovja, da jih sploh nima smisla obravnavati. Skušamo pa ljudje že od nekaj vplivati na vreme. Tudi obramba proti toči ali razbijanje megle na letališču je način lokalnega vplivanja na vreme. Poskušali so tudi spreminjati smer tropskih ciklonov in ugotovili, da se tega ne da nadzorovati. Največji problem je, da nimamo mehanizma, s katerim bi lahko predvideli posledice. Že pri obstreljevanju nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom so posledice lahko zelo nepredvidljive. V teoriji s tem povzročimo, da je namesto debelih zrn toče več drobnih, vendar s tem lahko povzročimo močnejše nalive ali sunke vetra, ki tudi povzročijo škodo. Posipanje z nekimi kemikalijami na od 8 do 10 kilometrih višine … pri tem, da se ne ve, kje in kdaj bo to padlo dol in se lahko zgodi, da zastrupljate sami sebe – tako početje nima nobenega smisla.«


Zdaj je že vrsto let moj šport gosko kolesarstvo. Imamo klub gorskih kolesarjev in organiziramo različne ture. Kolesarimo po vlakah, kolovozih, planinskih poteh … Kolesa tudi nosimo, če ne gre drugače. Za dol pa potem kolena manj trpijo. Foto: Osebni arhiv

Ste že od otroštva vedeli, da bo vreme vaš poklic?

»Za meteorologijo sem se odločil šele v tretjem letniku gimnazije. Prej sem imel širok nabor interesov, ampak nisem čisto vedel, v kaj bi se usmeril. Zanimale so me: biologija, agronomija, glasba … Same take stvari, ki človeku ne prinašajo nekega neposrednega ekonomskega uspeha. Potem se je meteorologija pokazala kot nekaj zanimivega in kot rešitev vseh preostalih dilem.«

Kje dobivate ideje za svoje vremenske napovedi?

»Sem človek, ki so mu besede zanimive. Meni so najbolj všeč vici, ki temeljijo na igri besed. Ideje za uvodne napovedi na televiziji pridejo same po sebi. Nisem pa prepričan, da je moj način podajanja najboljši za pomnjenje. Če bi že v uvodu povedal »jutri bo tako in tako vreme« in potem v sami napovedi to še enkrat ponovil, bi si ljudje mogoče bolj zapomnili. Po drugi strani pa mogoče tako pritegnem ljudi, da sploh prisluhnejo vremenski napovedi … Nastopi na televiziji in javljanja v živo po radiu omogočajo, da vremenska napoved postane razumljivejša.«

Kakšen ste bil kot otrok? Kako so vas vzgajali?

»Kar priden otrok sem bil, precej ubogljiv in vodljiv. Tudi kakšnih neumnosti nisem počel. Popoldneve smo kot otroci preživljali po svoje, nihče nas ni usmerjal, veliko smo se gibali. Za hišami so bile jelše in tam smo ogromno preplezali, krošnje so bile naši avioni … Se mi je pa enkrat veja zlomila in sem iz višine okoli štirih metrov padel na hrbet na tla. Sem kar nekaj časa lovil sapo (smeh). Doma pa nisem povedal; sem se bal, da bi jih slišal …«

Od kod ljubezen do kolesarstva in športa na splošno?

Od malega sem bil veliko zunaj in v gibanju. Ko sem bil star šest let, sem dobil prvo kolo. Super je bilo. Svoboda gibanja. Pogosto smo se otroci dobili za vikend in smo šli iz Brezovice na Rakitno, v Horjul … Sami, brez staršev. Proti koncu osnovne šole sem začel igrati košarko, v gimnaziji pa odbojko. Aktivno sem jo igral sedemnajst let in prenehal, ko sem zgubil voljo do tekmovanja. Zdaj je že vrsto let moj šport gosko kolesarstvo. Imamo klub gorskih kolesarjev in organiziramo različne ture. Kolesarimo po vlakah, kolovozih, planinskih poteh … Kolesa tudi nosimo, če ne gre drugače. Za dol pa potem kolena manj trpijo.«

Česa pa ne počnete?

»Ne rešujem sudokujev (smeh). Bolj kot matematična logika mi je blizu besedna, čeprav bi bilo za moj poklic bolje nasprotno (smeh). Je pa res, da je bilo pred tridesetimi leti, ko sem začel delati v meteorologiji, delo precej drugačno. Takrat smo iz meritev in poznavanja procesov skušali razbrati, kakšno je stanje in kaj iz tega lahko nastane. Obstajale so grafične metode, s katerimi smo si lahko pomagali pri napovedovanju vremenske fronte, gledali smo oblake … Danes je modeliranje popolnoma računalniško.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj