Bolečina v vratu in pridružena bolečina vzdolž roke sta zelo pogosti. Večinoma se samo-omejita in v nekaj tednih izzvenita. Bolečina vzdolž roke je zelo pogosto posledica utesnitve nevralnih struktur, kar zahteva nadaljnjo diagnostiko. Kadar imamo t. i. »rdeče znake«: neznosne bolečine, nevrološke izpade, dolgotrajnejši potek, je potrebno takega pacienta ustrezno napotiti k specialistu ortopedu, je na 4. Matevževih dnevih, strokovnem simpoziju s področja ortopedije, pojasnil doc. dr. Miha Vodičar, specialist za kirurgijo hrbtenice iz Ortopedske klinike UKC Ljubljana.
Struktura vratne hrbtenice
Vratna hrbtenica niso samo kosti, ligamenti in živci, prisotnih je tudi ogromno dinamičnih momentov, ki jih zagotavljajo mišice. Samo posteriorni del vratu ima 4 sloje mišic, imajo vsaka zase pomembno funkcijo. Vratna hrbtenica deluje po principu spiralnih segmentov. C1 in C2 vretenci sta malo posebni, vsa ostala so zelo podobna vretencem v ostali hrbtenici. Za razliko od ledvene hrbtenice imamo v vratni hrbtenici hrbtenici prisotno hrbtenjačo in vertebralne arterije.
Hrbtenjača se v vratni hrbtenici razteza skozi vratna vretenca (C1–C7) in vsebuje pomembne živčne poti za zgornje in spodnje ude. Je relativno široka, saj tu potekajo številne živčne poti (predvsem cervikalno zadebeljenje za oživčenje rok). Hrbtenjače v ledvenem predelu ni več, prisotne so samo živčne korenine cauda equina, ki potujejo skozi ledvena vretenca, da dosežejo ustrezne izhode iz hrbteničnega kanala.
Vertebralne arterije potekajo skozi transverzalne odprtine (foramina transversaria) vratnih vretenc od C1 do C6. Te arterije oskrbujejo možgane (zlasti možgansko deblo in male možgane) s krvjo in so ključni del vertebrobazilarnega krvnega obtoka. Transverzalne odprtine tudi omogočajo zaščito vertebralnih arterij pred mehanskimi poškodbami. V ledvenem delu ni vertebralnih arterij. Krvno oskrbo v tem predelu zagotavljajo ledvene arterije in veje abdominalne aorte. Ker ni vertebralnih arterij, ledvena vretenca nimajo transverzalnih odprtin. Prav tako so vretenca masivnejša, saj podpirajo večino teže telesa.
Bolnik si lahko pomaga tudi z analgetiki per os, v številnih raziskavah pa se je izkazala prednost lokalne aplikacije (npr. obliži) v primerjavi s zdravili proti bolečinam, ki jih je treba zaužiti.
Kaj je cervikalgija in kaj je brahialgija
Cervikalgija pomeni bolečino v vratu. Brahialgija sicer dobesedno pomeni bolečino v nadlahti, ampak s tem nekako opredeljuje bolečino, ki izžareva vzdolž roke. Če gre za kombinacijo obeh, kar se pogosto zgodi, to imenujemo cervikobrahialgija, je razložil dr. Vodičar. Večinoma se težave najprej izrazijo funkcionalno, pozneje se lahko razvijejo tudi mehanski vzroki. Vzrok za kronično bolečino vzdolž roke je lahko utesnitev živca. Ni nujno, da je stisnjen živec v hrbtenici, lahko je tudi periferno. Vzroki za bolečine v vratu so lahko hernija vratne hrbtenice, spinalna stenoza, spondilodiscitis in tumorji (redko).
Možnosti zdravljenja bolečin v vratu
Pri bolnikih z akutno bolečino v vratu in/ali roki se primarno odločamo za konzervativno zdravljenje. Ključna pri tem je telesna vadba, s katero sprožimo difuzijo krvi v hrustanec, je pojasnil dr. Miha Vodičar. Priporočajo se vaje za stabilizacijo globokih vratnih mišic, ki pripomorejo k stabilizaciji vretenc ter k boljšemu položaju glave in izboljšanju lordoze, ter vadbo za propriocepcijo vratne hrbtenice. Le – ta pripomore,” da znamo dobro zaznavati pozicijo glave v prostoru, kar tudi pomaga pri tem, da ne gremo nazaj v neke stare vzorce gibanja.” Bolečine v vratni hrbtenici je možno zdraviti tudi minimalno invazivno. Takšne posege zelo pogosto izvajamo tudi z namenom diagnostike.
Invazivni posegi na vratni hrbtenici so operacije, najbolj pogosta je sprednja cervikalna discektomija in fuzija (ACDF): odstranitev medvretenčne ploščice, sproščanje spinalnega kanala od spredaj proti nazaj in potem fiksacija tega segmenta. Podoben poseg je tudi implantacija umetnega diska, ki ima precej bolj omejene indikacije.
Idiopatske bolečine v vratu ali roki so pogost klinični problem, kjer je veliko sedečega dela in ponavljajočih gibov. Najpogostejši vzrok zanje mišični spazem in/ali mišična preobremenitev zaradi ponavljajočih gibov, dolgega sedenja (slaba ergonomija), stresa . Pri (tudi pogostih) mišično-skeletnih disfunkcijah se bolečina lahko pojavi tudi brez večjega napora. Subklinične okvare malih sklepov v vratni hrbtenici vodijo v cervikalni fasetni sindrom, pri katerem bolečina ne izžareva oz. delno izžareva. Ne gre zanemariti degenerativnih sprememb, ki se lahko pojavijo že kmalu po 30. letu starosti, nespecifičnih nevrodinamičnih motenj (blaga iritacija živčnih struktur brez jasne hernije) in (zelo pogosto spregledanih) psihosomatskih dejavnikov: napetost zaradi stresa ali anksioznosti pogosto vodi v bolečine brez strukturne podlage.
Minimalno invazivne tehnike
Minimalno invazivne tehnike za blaženje bolečin v vratni hrbtenici so pogosto uporabljene, ko konzervativne metode, kot so fizioterapija, zdravila proti bolečinam ali vadba, ne zadostujejo. Na voljo so:
1. epiduralne steroidne injekcije, pri katerih gre za injiciranje kortikosteroidov v epiduralni prostor okoli živčnih korenin za zmanjšanje vnetja in bolečine. Uporabljajo se pri herniji diska, radikulopatiji ali spinalni stenozi, učinek traja od nekaj tednov do nekaj mesecev;
2. radiofrekvenčna ablacija (RFA). Izvaja se tako, da se živčne končiče, ki prenašajo bolečino, segreje z radiofrekvenco, kar začasno blokira prenos bolečinskih signalov. Metoda je primerna pri pri kronični bolečini, ki izvira iz fasetnih sklepov ali artritisa, učinek pa običajno traja 6 do 12 mesecev;
3. fasetne injekcije ali blokade živcev. Gre za injiciranje anestetika ali steroida v fasetne sklepe ali okoli njih za diagnostiko in terapijo bolečine. Uporablja se pri pri bolečinah, ki izvirajo iz obrabe ali vnetja v fasetnih sklepih in hitro olajša bolečino;
4. perkutana discektomija – minimalno invaziven kirurški poseg, pri katerem se odstrani del herniranega medvretenčnega diska, ki pritiska na živce. Uporablja se pri herniji diska z izrazitim pritiskom na živce;
5. injekcije botulinum toksina za sprostitev mišic in zmanjšanje bolečin zaradi mišičnega spazma. Uporablja se pri mišično-skeletnih bolečinah ali tenzijskih glavobolih, povezanih z vratno hrbtenico;
6. spinalna stimulacija. Gre za metodo, pri kateri se vsadi implantat, ki pošilja električne impulze za blokiranje bolečinskih signalov v živcih. Uporablja se pri kroničnih bolečinah, ki se ne odzivajo na druge terapije;
7. proloterapija ali PRP (plazma bogata s trombociti). Gre za injekcije regenerativnih snovi za spodbujanje naravnega celjenja tkiv, uporablja pa se pri kroničnih bolečinah zaradi poškodovanih vezi ali sklepov;
8. uporaba laserja za zmanjšanje pritiska znotraj herniranega diska;
9. kifoplastika ali vertebroplastika: »cementiranje« za stabilizacijo vretenc pri na primer kompresijskih zlomih zaradi osteoporoze. Indikacija so hude bolečine, ki so posledica zloma vretenc.
Redakcija Mojega zdravja
