Avtor: R. M. Z.
Leta 1987 je ameriška psihologinja Francine Shapiro pri svojem delu s klienti ugotovila, da se nadležne negativne misli in spomini zmanjšajo, če klient svoje oči ob tem premika levo in desno. Na osnovi tega opažanja je izvedla študijo in razvila standardiziran protokol za obravnavo travme, ki je na koncu dobil ime Postopna desenzitizacija in predelava z očesnim gibanjem (Eye Movement Desensitization and Reprocessing – EMDR).
EMDR je učinkovit pri obravnavi posttravmatske stresne motnje in fobij (pretiran strah pred nečim), vse več pa se uporablja tudi pri zdravljenju drugih anksioznih motenj (npr. socialna anksioznost in panični napadi), saj vse omenjene motnje temeljijo na travmatičnih doživetjih iz preteklosti ali potencialno travmatičnih doživetjih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti. Bolj kot je patologija osnovana na travmatskih izkušnjah, boljši je posameznikov odziv na EMDR.
Misli se vsiljujejo same po sebi
Teorija za metodo EMDR govori o tem, da je travmatična izkušnja (ponavljajoča se ali enkratna), ki je pozneje vzrok za različne duševne motnje, v možganih nepopolno oz. neustrezno predelana. Zaradi tega se pri veliko motnjah misli in podobe vsiljujejo pa tudi vračajo v obliki nočnih mor in drugih simptomov (DSM-V, 2013). S tem, ko se posameznik osredinja na predstavo ali sliko travmatičnega dogodka, po mnenju Shapirove (Shapiro in Forrest, 1997) vzpostavi zvezo med zavestjo in področjem v možganih, v katerem je informacija shranjena. Izmenično usmerjanje pozornosti levo in desno (običajno se uporablja očesno gibanje levo – desno, lahko pa uporabljamo tudi zvoke pri levem in desnem ušesu, tapkanje po levi in desni roki itn.) sproži sistem informacijske predelave v možganih in ga znova uravnoteži (se predela). Pristop pritrjuje drugim pristopom pri delu s travmami, ki poudarjajo, da je travmo v strukturiranem in varnem okolju treba večkrat besedno predelati, tj. jo večkrat povedati. EMDR deluje podobno, le da klientu za to, da se vrača k dogodku, travme ni treba večkrat povedati. Dovolj je, da si oseba predstavlja sliko oz. podobo ali pa je osredinjena na občutke, ki jih ob omenjenem spominu doživlja. To je pomembna prednost omenjene metode, saj je težko govoriti o za nas težkih situacijah. EMDR se od veliko drugih terapevtskih metod razlikuje še na en način – medtem ko se te pri obravnavi osredinjajo na klientove odzive na moteč dogodek, se EMDR osredinja na spomin ali informacijo, shranjeno v možganih.
Kako EMDR deluje?
In kako je videti srečanje, na katerem se izvaja EMDR? Za klasično obliko EMDR klient obišče terapevta v pisarni, v kateri se pogovorita o travmatičnem dogodku. Ta dogodek je za klienta zelo vznemirjajoč in pogosto negativno vpliva na njegovo vsakodnevno delovanje. Vsebuje veliko neprijetnih čustev, kot so tesnoba, strah, panika, gnus ali nemoč. Prav zaradi teh občutkov klient o izkušnji/-ah izjemno težko govori ali razmišlja. S pomočjo EMDR terapevt klientu pomaga zmanjšati intenzivnost neprijetnih čustev in občutkov, ki so povezani s težavnim dogodkom, pri čemer klientu dogodka ni treba večkrat opisati. Nevtralizira jih s pomočjo t. i. dvostranskega dražljaja, ki je na kratko že opisan zgoraj (ang. dual stimulation, Shapiro in Maxfield, 2002). Po nevtralizaciji občutkov in čustev, povezanih s travmatičnim dogodkom, se simptomi motnje zmanjšajo ali celo popolnoma izginejo. Treba se je zavedati, da je za uspešnost terapije potrebno različno število srečanj. Tudi tu namreč velja, da metoda nekaterim bolj, drugim pa manj ustreza. Poleg tega je dolžina precej odvisna od kompleksnosti težave, s katero posameznik pride po pomoč.
Je EMDR učinkovit?
Tradicionalna oblika EMDR je učinkovita v približno 66 % primerov. To je tako učinkovito, kot je učinkovita obravnava anksioznih motenj (PTSM, panične motnje itn.) s pomočjo vedenjsko-kognitivne terapije (VKT), vendar pa je ključno omeniti, da se EMDR izkazuje kot učinkovitejša izbira od VKT, saj je za enak rezultat potrebnih precej manj srečanj.
Nakazuje se, da je EMDR prek spleta – na drugi strani – celo učinkovitejši kot tradicionalna oblika te metode, saj študije nakazujejo uspešnost vse tja do 85 %. Izkušnje iz lastne prakse zadnja tri leta, ko pri Barends Psycholog Practice ponujamo to metodo, so pokazale, da se je simptomov tako uspešno ozdravilo več klientov (po vsem svetu) kot pa s tradicionalno metodo v živo.
|
Zakaj je EMDR prek spleta tako učinkovit? Menimo, da je ima EMDR prek spleta, kot ga ponujamo pri Barends Psychology Practice, nekaj ključnih prednosti pred tradicionalno obliko EMDR. – Klient lahko srečanje izvede od doma prek spleta. Dom je prostor, v katerem se posameznik počuti najudobneje in najbolj sproščeno, zato so najverjetneje tudi učinki boljši. – Klientu ni treba hoditi v pisarno terapevta oz. ambulanto. To zmanjša stres pa tudi možnost nesreč zaradi povečane utrujenosti in zmedenosti po terapiji. – V nasprotju s tradicionalno obliko terapevt EMDR ni v osebnem prostoru posameznika oz. niti ne v vidnem polju, zato je posledično manj vsiljiv/zastrašujoč. – Terapija se lahko nadaljuje tudi ob (službeni) poti v tujino in tako ni prekinjanja zaradi odsotnosti. |
|
Pri nas izvaja terapijo Barends Psychology Practice Tel. št.: 00 386 40 681 058 Komunikacija v slovenskem jeziku prek [email protected] in na [email protected] za vse tiste, ki so doma v angleščini. |
American Psychiatric Association (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Washington, DC:
Shapiro, F. in Forrest, S. M. (1997). EMDR: The Breakthrough Therapy for Overcoming Anxiety, Stress, and Trauma, Basic Books.
Shapiro, F. in Maxfield, L. (2002). Eye movement desensitization and reprocessing (EMDR): Information processing in the treatment of trauma. Clinical Psychology, 58(8), pp. 933–946.
