Avtor: dr. Karin Kanc, dr. med.
Na letošnjem srečanju se bomo lotili teme, ki se je večina izogiba in o kateri na diabetoloških konferencah v svetu slišimo zelo malo, pri nas pa prav nič, tj. seks in diabetes. Če bomo zdravstveni delavci bolje opremljeni z izkušnjo in znanjem, kako pristopiti k ljudem in ‘načeti’ temo o spolnosti, se bo tudi bolnikom godilo bolje.
Letos se bo že 6. srečanje DiaMind odvijalo 6. aprila 2017 v Mestnem muzeju v Ljubljani. Srečanje je v prvi meri namenjeno vsem zdravstvenim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z ljudmi, ki imajo sladkorno bolezen: zdravnikom, medicinskim sestram, edukatorjem, farmacevtom, psihologom, psihoterapevtom in še komu. Dobrodošli!
Če bomo zdravstveni delavci bolje opremljeni z izkušnjo in znanjem, kako pristopiti k ljudem in ‘načeti’ temo o spolnosti, se bo tudi bolnikom godilo bolje. Obenem bi rada spodbudila bolnike, da tudi oni začnejo govoriti o spolnosti, če menijo, da imajo težave.
dr. Karin Kanc, dr. med., specialistka internistka/diabetologinja,certificirana integrativna psihoterapevtka (IIPA), ordinacija www.jazindiabetes.si. |
Ko kot diabetologinja pomislim na spolnost in diabetes, mi najprej pride na misel impotenca pri moških – ali moški o težavah pri diabetologu ali lečečem zdravniku sploh spregovorijo in ali imajo res težave samo moški? Kako pa je z ženskami? Ali sploh vemo, kako se one odzivajo na spremembe, ki se jim dogajajo v spolnosti v povezavi s sladkorno boleznijo? In kako je z mladino – ali si prilagajajo odmerke inzulina med spolnim odnosom? Kam med spolnim odnosom dajo črpalko? Kaj jih skrbi? Jim lahko kako pomagamo?
SEVEDA LAHKO POMAGAMO, A NAJPREJ MORAMO O TEM Z NAŠIMI PACIENTI SPREGOVORITI …
Na srečanju bodo imele – kot vsako leto – prednost delavnice. Zdravstveni delavci se bomo najprej spoprijeli z lastnimi tabuji in s preprekami, ki jih kot osebe in zdravstveni delavci nosimo v sebi –zaradi lastnih vzgibov, nepoznavanja tematike ali pa ker imamo določene predpostavke o ljudeh z diabetesom in njihovimi izzivi v povezavi s spolnim življenjem, ki pa jih niti ne preverjamo … Tudi zdravstveni delavci potrebujemo opolnomočenje, da bomo znali o teh za marsikoga nekoliko ‘nerodnih’ temah sploh začeti razgovor. Seveda, najlaže je reči, da o spolnosti ljudje s sladkorno boleznijo sploh ne želijo govoriti – a to ni tako. Več kolegov mi je zaupalo, da ko se dotaknejo teme spolnosti, ljudje začnejo govoriti o številnih podrobnostih in besed sploh ne zmanjka, skoraj tako, kot da bi deroča voda podrla jez in se pognala po prej suhi strugi navzdol. Gotovo nam, zdravstvenim delavcem, v takih trenutkih ni lahko, saj marsikdaj ne vemo, kaj bi z vsemi temi informacijami – a rešitev za začetek je kot na dlani: aktivno poslušanje, s pogledom v oči, ne pa v računalnik, v strop ali skozi okno – aktivno spodbujanje, da bi človek povedal čim več. Veščina aktivnega poslušanja je neprecenljiva in v danem trenutku povsem zadostuje. Večinoma izvemo, da so si moški že sami našli kako ‘tabletko določene barve’ in da že lahko govorijo o svojih izkušnjah ali pa spregovorijo v tretji osebi ker drugače za zdaj ne gre in podobno. Kako pa od tu naprej? Na DiaMindu bomo med delavnicami – kot vsa leta do zdaj – vadili, kakšni bi bili lahko nadaljnji koraki zdravstvenega delavca pri komuniciranju s pacientom – tokrat prav na temo spolnosti.
Na DiaMindu bomo s pomočjo dveh vrhunskih strokovnjakinj dr. Irene Rahne Otorepec, psihiatrinje, seksologinje s Psihiatrične klinike v Ljubljani, in gospe Sally Oppenshaw, seksologinje in integrativne psihoterapevtke iz Velike Britanije, udeležence popeljali od A do Ž, to je od fiziologije prek bolezenskih odzivov in vse do poglobljenega psihološkega vidika spolnosti, s posebnim poudarkom na diabetesu. Poleg delavnic bomo imeli že tradicionalen prikaz kliničnih primerov, ko igralci odigrajo bolnike, ga. Oppenshaw in jaz pa bova v vlogi zdravstvenega delavca oz. terapevta. Srečanja se že veselimo in si obetamo, da bo udeležba zelo velika.
Več o srečanju preberite na www.diamind.si.
