Tudi v Sloveniji je rak pljuč po pogostosti pri moških na visokem tretjem, pri ženskah pa na četrtem mestu. A prihaja do preobrata, saj število novih primerov raka pljuč na letni ravni pri moških upada, medtem ko pri ženskah še vedno narašča. »Po podatkih registra raka je leta 2016 na novo zbolelo 1.521 ljudi, od tega 555 žensk.
Alenka Artnik, svetovna prvakinja v potapljanju na vdih je ambasadorka kampanje »Življenje s polnimi pljuči«. Foto: Kinoks
Pred leti je bil rak pljuč bolezen moških in je bil delež žensk četrtino ali manj, zdaj pa je že dobra tretjina žensk. Incidenca raka pljuč pri ženskah v zadnjem desetletju narašča za 4,9 odstotka letno. Tako je bil rak pljuč pri ženskah leta 2016 že na prvem mestu po umrljivosti. Preživetje je slabo; zadnje podatke imamo za obdobje med letoma 2012 in 2016, ko je bila po petih letih živih le še petina bolnic. To je zelo skrb vzbujajoče,« je opozorila doc. dr. Vrankar in razložila, da se tako stanje povezuje s kadilskimi navadami žensk.
Pred leti je bil rak pljuč bolezen moških in je bil delež žensk četrtino ali manj, zdaj pa je že dobra tretjina žensk.
Težava je v tem, da se bolezen odkrije pozno, saj v zgodnjem stadiju bolezni bolnik nima simptomov, ki bi kazali, da se v telesu že dogaja maligni proces. »Problem so pozni, nespecifični znaki bolezni. Več kot polovica vseh bolnikov ima ob odkritju metastatsko obliko bolezni, ki je za zdaj še neozdravljiva,« razloži doc. dr. Vrankar.
»Imunoterapija je zadnja prelomnica v zdravljenju raka pljuč. Prinaša veliko upanje za bolnike pri raku pljuč, tudi pri metastatski bolezni. Imamo že nekaj primerov dolgoletno preživelih,« pojasnjuje specialistka radioterapije doc. dr. Martina Vrankar. Foto: Kinoks
Rak pljuč se ne razvije z danes na jutri
Glavni dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje, ki je vzrok za okoli 80–90 % vseh primerov raka pljuč. »Dolgoletni kadilci se morajo opazovati, pozorni morajo biti na vsak nov znak, ki se ne umiri, in če se težave stopnjujejo, naj obiščejo svojega zdravnika. Opozorijo naj ga, da so kadilci, saj je pri njih tveganje res veliko,« je opomnila kadilce doc. dr. Vrankar.
Pri kadilcih je tveganje za smrt zaradi raka od 15- do 30-krat večje kot pri nekadilcih. Glavni »krivec« za množično kajenje je nikotin, ki povzroči odvisnost, ki pa sam po sebi ne povzroča raka, ampak veliko izmed 7.000 drugih kemičnih snovi, ki so prisotne v cigaretah (tudi v lahkih in ultralahkih cigaretah). Ženske so namreč pri nas množično začele kaditi pozneje kot moški, kar se po 20 do 30 letih, kolikor je v povprečju potrebno, da pride do pojava pljučnega raka, odraža na številu novih primerov bolezni v današnjem času.
Pri kadilcih je tveganje za smrt zaradi raka od 15- do 30-krat večje kot pri nekadilcih.
Drugi dejavniki tveganja, ki lahko pripeljejo do nastanka pljučnega raka, predstavljajo izpostavljenost rakotvornim snovem, kot so radioaktivni plin radon, azbest itn., onesnaženemu zraku, rentgenskim žarkom in dednost (pljučni rak v družini). Za pljučnim rakom pa lahko zbolijo tudi ljudje, ki niso bili izpostavljeni tem dejavnikom.
Pomembno ga je odkriti zgodaj
Raku pljuč pravijo tudi ‘tihi ubijalec’. Večino primerov namreč odkrijejo že v razviti fazi, saj se bolezenski znaki (simptomi) pojavijo šele takrat, ko se je bolezen že razširila na druge dele telesa.
»Priča smo odličnim rezultatom kombinacij imunoterapije s kemoterapijo,« pojasnjuje specialistka internistične onkologije mag. Mojca Unk, dr. med. Foto: Kinoks
»Zgodnje odkrivanje znakov bolezni je ključno, saj omogoča boljše preživetje. Zato je zelo pomembno, da bolnik pride do obravnave dovolj zgodaj,« je opozorila mag. Mojca Unk, dr. med., specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana, in opozorila: »Nižji kot je stadij, večje so možnosti preživetja in še vedno velja, da imajo tisti, ki pridejo h kirurgu, ko je še možnost odstranitve tumorja, največje možnosti ozdravitve. Pomembno je vprašanje, kdaj je pravi čas. To je takrat, ko imaš simptom, ki ne izzveni v pričakovanem času. Če na primer dolgo kašljaš, izkašljuješ kri, hujšaš, ne moreš samo zamahniti z roko. To se tu ne da,« je opozorila.
V onkologiji velja, da je bolnik po petih letih zdrav.
Zbolevajo vedno mlajši
Po njenih besedah dobijo polovico vseh bolnikov v napredovali fazi; bolniki so vedno mlajši – največ jih je v zgodnjih šestdesetih. »Tudi višji stadiji bolezni imajo, sicer v manjši meri, potencialno možnost ozdravitve z novimi načini zdravljenja, kot je imunoterapija. Prvič imamo rezultate preživetij bolnikov, zdravljenjih z imunoterapevtikoma pembrolizumabom ali nivolumabom med 15 in 25 % bolnikov, ki so še živi po 3 oziroma 5 letih.
V onkologiji velja, da je bolnik po petih letih zdrav. Ti ljudje so fit, zame so zdravi, a imamo še premalo izkušenj, tako da še vedno nismo popolnoma prepričani, da so zdravi. Zato je zelo pomembno, da se rak pljuč odkrije zgodaj, ko se ga da še operativno odstraniti. V prihodnosti nameravamo odkrivati raka pljuč pri bolnikih brez simptomov v zgodnji fazi s presejanjem.«
Dve pomembni prelomnici v zdravljenju raka pljuč
V zadnjih desetletjih je znanost na področju pljučnega raka zelo napredovala; raziskave so omogočile nova zdravila in metode zdravljenja, s pomočjo katerih ima več obolelih daljše preživetje, in prinesle več upanja vsem, ki se spoprijemajo s to boleznijo. »Imamo dve prelomnici v zdravljenju raka pljuč. Začelo se je po letu 2000 s prihodom tarčnih zdravil; gre za usmerjeno zdravljenje na določeno gensko spremembo pri določenih tipih raka, ki nam omogoča pri razširjeni bolezni res dolga preživetja.
Pri metastatskem bolniku dobimo preživetja 80 mesecev; to so številke, ki si jih včasih sploh nismo mogli zamisliti. Druga prelomnica je imunska terapija. Pri njej gre za spodbujanje lastnega organizma, da prepozna rakave celice in da se bori proti raku, deluje pa pri približno 20 % bolnikov. Za zdaj še ne vemo, kateri so tisti bolniki, pri katerih bo terapija učinkovita, če pa je, zdravljenje z imunoterapevtiki vodi v dolgotrajno remisijo,« razloži mag. Unk in doda, da imunoterapija prihaja tudi v zdravljenje nižjih stadijev raka pljuč in da povsod vidijo njene dobrobiti.
Poiščite pomoč v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije (DPABS)
Društvo je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje že od leta 1991; združuje 3.500 bolnikov, njihove svojce in zdravstvene delavce iz vse Slovenije s skupnim ciljem pomagati in lajšati življenje ljudem z boleznimi dihal in alergijami. »Izjemnega pomena za onkološkega bolnika, sploh v prvi fazi spoprijemanja z boleznijo, je psihosocialna pomoč, žal pa je tu veliko pomanjkanje kadra,« je poudaril Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
