Na površje pride bolj ali manj takrat, kadar zaradi njega umre znana osebnost, kot so bili recimo Luciano Pavarotti, Patrick Swayze ali pred šestimi leti ikona digitalne dobe Steve Jobs. Posledično nanj ni nihče pozoren, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih. Če vemo, da danes onkologi uspejo pozdraviti že več kot 60 odstotkov bolnikov, ki zbolijo za rakom, je stanje pri raku trebušne slinavke resnično slabo.
Po ocenah britanske organizacije za raka trebušne slinavke (Pancreatic Action UK) v Evropi vsak dan zboli 1000 ljudi, umre pa jih 985. V Sloveniji je to razmerje 400 novozbolelih in okoli 380 jih umre. Za lažjo predstavo: to je skoraj osem avtobusov ljudi! Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in ni več nobena redkost, da zbolijo tudi
mlajši od 40 let. Statistika petletnega preživetja se v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila niti za kanec. Pri vseh ostalih rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno stoji ravna črta. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka.
Prepozno odkrivanje bolezni
Razlogov za tako nespodbudne izide zdravljenja in preživetja je več, eden najpomembnejših pa je gotovo v praviloma (pre)poznem odkrivanju bolezni. Simptomi so pogosto nejasni in zlasti v začetnih stadijih jih ljudje pogosto spregledajo ali jim ne namenjajo zadostne pozornosti. Zato bodimo zlasti pozorni na nenadno slabo počutje, ki traja, temen urin, svetlo blato, naglo nenamerno izgubljanje teže, nenadne težave z nihanjem krvnega sladkorja, porumenelost kože in sluznic ter bolečine v predelu žličke ali v hrbtu v višini, kjer si ženske zapenjajo nedrček.
Prav slednja marsikoga zapelje in išče vzrok težav v slabi vzmetnici ali zaradi telovadbe pretegnjenih mišicah ter jih rešuje pri ortopedu, med čakanjem na pregled pa si pomaga z vse večjimi količinami sredstev proti bolečinam. Ni redko, da bolezen odkrije naključno prav ortoped po slikanju hrbtenice s CT.
Naj se to ne dogaja in da bi prej pomislili na možnost raka trebušne slinavke, je tudi eden od glavnih ciljev kampanje Skupaj smo v tem!, ki jo je začelo Združenje EuropaColon Slovenija in s katero želi predvsem ozavestiti širšo javnost o simptomih raka trebušne slinavke. Zelo pomembno je namreč, da ob naštetih težavah nikakor ne čakamo, ampak gremo čim prej k zdravniku, ki nas bo poslal na potrebne preiskave.
Slabo poznavanje simptomov bolezni
V anketi, ki jo je v Angliji med laično javnostjo izvedla že omenjena organizacija Pancreatic Action UK, se je namreč izkazalo, da več kot 70 odstotkov vprašanih ljudi ni znalo našteti niti enega simptoma, ki bi ga lahko povezali z rakom trebušne slinavke. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšni bi bili rezultati podobne ankete v Sloveniji.
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom.
Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. Prav zato še enkrat poudarjamo, kako pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj.
