ADHD je ena od najbolj preučevanih tem v otroški psihiatriji, število otrok, ki jih zdravniki prepoznajo kot hiperaktivne in/ali z motnjo pozornosti, pa narašča. Nekateri to pripisujejo zgodnjemu odkrivanju in bolj natančnim diagnostičnim metodam. Drugi so prepričani, da stroka pretirava, kot kot z ADHD (pre)hitro označi vse otroke, ki kakorkoli izstopajo iz (predpisanega) povprečja. Večina stroke pa je mnenja, da je otrok z ADHD dejansko vse več, glavni vzrok pa je sodobni način življenja. Slednji lahko aktivira gene, ki sicer ne bi bili izraženi, in še kako vpliva na razvijajoči se plod v maternici.
Od osebnostne strukture matere do mikrobov v črevesju
Zadnje raziskave kažejo, da izjemno pomembno vlogo pri nastanku ADHD pri otroku igra osebnostna struktura matere in in njena starost. Otroci anksioznih mater ADHD razvijejo pogosteje, prav tako je motnja pogostejša pri otrocih najstniških mater. Vse več je tudi dokazov, da na izraznost ADHD vplivajo mikrobi, ki živijo v črevesju. Torej: sestava črevesne mikrobiote. Jemanje antibiotikov jo precej spremeni.
Analizirali podatke za 180 tisoč otrok
Spremembe v sestavi črevesne mikrobiote v zgodnjem otroštvu dokazano vplivajo na delovanje možganov in lahko prispevajo k motnjam, kot je ADHD. Nedavne raziskave so pokazale, da imajo ljudje z ADHD drugačno sestavo črevesne mikrobiote kot tisti brez nje.
Več kot polovica otrok z ADHD ima motnjo tudi še v odrasli dobi, kar slabi kakovost njihovega življenja.
Da bi odgovorili na vprašanje, ali je jemanje antibiotikov v prvem letu življenju lahko povezano z razvojem ADHD, so raziskovalci analizirali podatke za skoraj 190 tisoč otrok, ki so se v Manitobi (Kanada) rodili v letih od 1998 in 2017. Ugotovitve so objavili zadnji številki revije American Journal of Epidemiology.
Pregledali so njihove zdravstvene kartone: ali in če da, kateri antibiotik so najmanj enkrat prejeli v prvem letu življenja ter ga jemali vsaj 3 tedne. Potem so podatke primerjali s pogostnostjo ADHD kasneje v otroštvu. ADHD (motnja pozornosti in koncentracije s hiperaktivnostjo) je bila pri večini otrok sicer diagnosticirana pred vstopom v šolo.
Antibiotiki in razvoj ADHD
Izkazalo se je, da jemanje antibiotikov v prvem letu življenja enkrat ali dvakrat ni dejavnik tveganja za nastanek ADHD. Otroci, ki so bili zdravljeni z antibiotiki tako pogosto, kasneje v življenju niso razvili motnje ADAH nič večkrat kot otroci, ki antibiotikov niso prejemali.
Primerjava s sorojenci je ugotovitve še dodatno potrdila. Razlik ni bilo, čeprav je bilo primerov, ko je otrok razvil ADHD, njegov brat ali sestra pa kljub jemanju antibiotikov ne, več tisoč.
Otroci, ki pogosto zbolevajo, antibiotike jemljejo večkrat, tudi v prvem letu življenja. Raziskovalci so analizirati tudi to, ugotovitve pa so jih presenetile. Če so otroci v prvem letu starosti jemali antibiotike štirikrat ali večkrat po tri tedne, so kasneje pogosteje razvili ADHD.
