Poškodba sprednje križne vezi v kolenu (ACL)

Sprednja križna vez v kolenu povezuje stegnenico in golenico ter preprečuje, da bi golenica pri vsakodnevnih gibih zdrsnila naprej. Skupaj z zadnjo križno vezjo, s katero se križata, tvorita stabilnost kolenskega sklepa.

Poškodba sprednje križne vezi se pojavi predvsem pri aktivnostih z nenadno spremembo smeri (npr. zdrs na spolzkih tleh, smučanje itn.), pri poskokih, pristajanjih na eni nogi itn. Dejavnika tveganja za poškodbo sta lahko tudi udarec v koleno in starost, saj je dokazano najbolj rizična populacija stara od 15 do 45 let. Razlog naj bi bil aktiven življenjski slog te populacije in posledično tudi več možnosti za poškodbo.

Preventiva je zelo pomembna

Preventiva je zelo pomembna. Na tem mestu naj poudarimo vadbo za moč, predvsem mišic, ki preprečujejo valgus kolen (kolena, obrnjena navznoter). To je pomembo predvsem pri tehniki skakanja, pristajanja, spreminjanja smeri itn. Valgus se sicer pri posameznikih pokaže že pri navadnem počepu. Na splošno je treba izboljšati določena nesorazmerja v moči mišic nog, predvsem med sprednjimi in zadnjimi stegenskimi mišicami.

Zadnje stegenske mišice podpirajo sprednjo križno vez pri njeni funkciji ter omogočajo upogibanje kolena in izteg kolka. Prav tako so za stabilno koleno zelo pomembne mišice okrog kolka (zadnjične mišice). Te igrajo pomembno vlogo pri nadzoru kolen in koordinaciji delovanja trupa z medenico ter posledično s stegnenico. Trup je prav tako pomemben člen, saj brez močnega trupa tudi noge ne bodo v celoti opravljaje svoje funkcije. Če torej povzamemo, je poleg trupa ključno enakomerno okrepiti tudi zadnje stegenske mišice, mišice zadnjice in sprednje stegenske mišice. Nato so tu še mečne mišice in tudi stopala.

Kaj storiti, če pride do poškodbe?

Pok in bolečina v kolenu sta po navadi pokazatelja poškodbe ali počene sprednje križne vezi. Po poškodbi se običajno pojavita oteklina in zmanjšana gibljivost. Lahko se pojavi tudi kakšna druga sočasna poškodba sosednjih struktur (stranske vezi, meniskus itn.). Poškodba se običajno potrdi s kliničnimi testi ali slikanjem, vendar tovrstna poškodba ni vedno razlog za operacijo. Predvsem pa ne za starejše ali posameznike, ki nimajo aktivnega življenjskega sloga (spremembe smeri, poskoki, stiki …).

Pri teh pride v poštev tudi konservativno zdravljenje z vadbo. V vsakem primeru potrebujemo gibalno terapijo, tudi če bomo koleno operirali. Zato se je mogoče bolj smotrno posvetiti terapevtski vadbi za normalno delovanje kolena, kajti brez sprednje križne vezi lahko živimo normalno in opravljamo vsakodnevne aktivnosti.

Kako se pripraviti na operacijo?

Če je potrebna operacija, se moramo zavedati, da če bomo sedeli in samo čakali na operacijo, si bomo naredili več škode kot koristi, saj med sedenjem že izgubljamo mišično maso in moč. Pomembno je, da se na operacijo pripravimo z ustrezno prilagojeno terapevtsko vadbo, saj bo drugače proces celjenja in rehabilitacije zelo počasen. Že tako je čas trajanja rehabilitacije po operaciji sprednje križne vezi od 6 do 9 mesecev.

Po operaciji se, če ni dodatnih posegov na meniskusu, bergle uporabljajo le nekaj dni. Pozneje poskušamo nogo čim bolj normalno obremenjevati, da pozneje ne pride do nepotrebnih kompenzacij pri hoji in posledično do dodatnih težav. Takoj po operaciji se zaradi otekanja in bolečin poskušamo izogibati daljši hoji in stoji na mestu. Ob otekanju in bolečinah pa si lahko pomagamo s hlajenjem. Tudi opornico nosimo le v začetni fazi, nato pa naj se opusti in čim prej začne vaje in normalno hojo.

Kakšno vadbo vključiti?

Kot preventiva pred poškodbo sprednje križne vezi morajo biti v vadbeno enoto vključene predvsem vaje za moč, stabilizacijo trupa, učenje pravilnih gibalnih vzorcev in za gibljivost. Predvsem pa ne smemo pozabiti na ogrevanje, ki lahko vključuje nekaj aerobnih aktivnosti, kot so: hitra hoja – če lahko hodimo, kolesarjenje itn. (cca tri minute), čemur sledijo tudi samomasažne tehnike (z valjčkom, žogico idr.), pri čemer se osredinimo predvsem na samomasažo sprednjih in zadnjih stegenskih mišic, zadnjico, meč in stopal.

Pozneje sledijo temu še: statično in dinamično raztezanje, korekcijske vaje, aktivacije ključnih mišičnih skupin, osnovni gibalni vzorci in aktivacija osrednjega živčnega sistema. Vse navedeno je dobrodošlo tudi kot priprava npr. na smučanje. Izvedbo vaje vedno prilagodimo svojim zmožnostim. Poskusimo tudi tako, da kombiniramo več vaj skupaj in naredimo npr. od 2 do 3 serije (kroge).

Specifične vaje – katere in kdaj?

Korekcijske vaje so tiste, s katerimi se učimo, kje in kako izvesti gib, kako ga stabilizirati. V tej fazi vključujemo mišične skupine, ki jih želimo aktivirati. Pozorni bodite predvsem na nadzor in ustrezno stabilizacijo trupa (da zadržimo trup stabilen med izvajanjem vaj). Pomembna je izvedba giba in manj ponovitev. Primeri teh vaj so: školjka, dvig bokov, stabilizacija trupa, dvig trupa, spust nog, vaje na vse 4 (izteg roke, noge, diagonalni izteg …), stranska opora s prehodi v rotacije, vaje za stopalo (npr. grabljenje podlage s prsti).

• 

• 

• 

Aktivacijske vaje izvajamo postopoma in pazimo, da ne izčrpavamo mišic. Te vključujejo vaje za zadnje stegenske mišice, zadnjico, trup in za stopala. Primeri vaj so: enonožni dvig bokov, stabilizacija trupa (npr. plank ali deska), bočna hoja z elastiko, dvigi na prste sončno ali enonožno itn.

• 

• 

• 

Osnovni gibalni vzorci vključujejo predvsem: počep, predklon, izpadni korak, potiske, vlečenje in nošenje. Vedno izhajamo iz osnovnega giba, npr. počepa, predklona, izpadnega koraka. Pri preventivi sprednje križne vezi nato stopnjujemo v sonožne in enonožne doskoke. Pozneje po potrebi (odvisno od naših ciljev) dodajamo hitrost pri izvedbi giba, spremembe smeri itn.

• 

• 

Pri aktivaciji osrednjega živčnega sistema, ki je zadolžen za to, da aktivira čim več motoričnih enot v mišici (več motoričnih enot = večja sila, ki jo je mišica sposobna izvesti), vključujemo vaje, kot so: poskoki, skoki, pospeševanje, cepetanja itn. Pomembno je predvsem, da se naučimo uporabe pravilne tehnike pri izvedbi osnovnih gibalnih vzorcev. Tisti, ki ste tekači, da se naučite tehnike teka, npr. košarkarji, kako spreminjati smer, pristajati na podlago, in na splošno, kako se učinkovito gibati.

Kaj storiti po rekonstrukciji sprednje križne vezi?

Pomembno je predvsem, da pridobimo polni izteg kolena in da se zmanjša atrofija zaradi operativnega posega (zmanjšanje mišične mase). Nato sledita krepitev mišic v nadzorovanem okolju in postopno stopnjevanje. Temu sledi še dodajanje dinamičnih obremenitev, kot je npr. hitra hoja in pozneje tudi spremembe smeri itn. Rekonstrukcija sprednje križne vezi ni majhen poseg, tako da bodite potrpežljivi, sledite napotkom za aktivno okrevanje in vztrajajte na poti rehabilitacije.

Moč, ki jo pridobivamo z vajami, moramo znati uporabiti za kakovostno gibanje v vsakdanjiku. V fazi učenja poskokov in sprememb smeri je predvsem odvisno, ali smo košarkar ali nekdo, ki v življenju skokov dejansko ne uporablja. Sami z nekaj volje in s pomočjo ustreznih vaj bomo najbolje poskrbeli zase in za svoja kolena. Zavedati se moramo, da vsakodnevno gibanje ne bi bilo tako lahkotno brez stabilnih in močnih kolen. Nekaj časa je še ostalo pred smučarsko sezono. Prav smučanje je tista vrsta rekreacije, pri kateri je odstotek poškodb sprednje križne vezi eden večjih. Zato izkoristite ta čas za pridobivanje moči in stabilnosti ter poskrbite, da vam bodo kolena hvaležna in da bodo še naprej opravljala svojo funkcijo učinkovito in brez težav.