Pomanjkanje železa se pojavlja pri kar tretjini svetovnega prebivalstva. Pomanjkanje železa in anemija sta razmeroma pogosta pojava pri bolnikih s srčnim popuščanjem, in pri ženskah.
Prim. Matija Cevc, dr.med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, UKC, KO za žilne bolezni je povedal, da je slabokrvnost ali anemija pogosta težava, saj je določena stopnja anemije saj jo ima desetina starejših od 65 let, s starostjo pa odstotek raste. Poleg tega, da anemija bistveno poslabša kvaliteto življenja vpliva tudi na preživetje. Poznanih je več vrst slabokrvnosti a med njimi je daleč najpogostejša tista, ki je posledica pomanjkanja železa v telesu – predstavlja kar 50% vseh slabokrvnosti. Skoraj 30% žensk v rodnem obdobju ima anemijo zaradi izgube krvi ob menstruacijah, med nosečnicami pa ima pomanjkanje železa kar okoli 40% žensk.
Različni simptomi anemije
Kakšne težave ima posamezen bolnik s slabokrvnostjo je odvisno od tega, kako močno je izražena t.j. kako nizko raven hemoglobina v krvi ima, in pa tudi od vzroka anemije saj je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pogosto posledica druge bolezni kot npr. krvavitve v prebavno cev ob razjedah ali pa rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih boleznih ipd.
Vzrok lahko okvara transporta železa
Dostikrat pa je posledica nezadostnega prehajanja (absorpcije) železa v telo, kar je lahko posledica okvare transporta železa, lahko pa pomanjkanje razpoložljivega železa zaradi neustrezne prehrane, ki ne vsebuje železa. S kakšnimi težavami se slabokrvni bolnik sooča je odvisno po eni strani od izraženosti oz. stopnje anemije in od hitrosti njenega nastanka.
Pri postopoma nastali slabokrvnosti bolniki tožijo o hitri utrudljivosti, splošni nemoči, hitrem utripu srca, težki sapi, šumenji v ušesih, zaspanosti, otežene koncentracije, prebavnih težav, spolni nemoči, motnji menstrualnega ciklusa ipd. Če pa nastane slabokrvnost hitro npr. ob nenadni obilni krvavitvi, pa je posledica lahko zelo dramatična in se zaplete tudi z izgubo zavesti in celo smrtjo.
Pomembno je odkriti vzrok
Da bolnike z anemijo srečujemo na različnih področjih medicine, saj anemija v večini primerov spremlja druga obolenja in da le redko gre za samostojno bolezen pa je opozorila prof. dr. Irena Preložnik Zupan, specialist internist in hematolog, KO za hematologijo, UKC Ljubljana. Klinični simptomi in znaki so največkrat neznačilni in pomešani s simptomi in znaki pridruženih bolezni. Vsekakor pa anemija vedno prispeva k poslabšanju splošnega stanja bolnika. Diagnozo postavimo na osnovi natančnega pregleda krvne slike, običajno s koncentracijo hemoglobina, hematokritom in drugimi eritrocitnimi indeksi. Sledi razširjena diagnostika pridruženih bolezni.
Kakšne so normalne vrednosti hemoglobina?
Svetovna Zdravstvena Organizacija (SZO) priporoča kot spodnjo normalno vrednost koncentracije hemoglobina za moške 130 g/l in za ženske 120 g/l. Če pri posameznem bolniku poznamo koncentracijo hemoglobina iz obdobja, ko je bil še zdrav, jo vzamemo za njegovo normalno vrednost. Odklon od te vrednosti je pomembnejši kot odklon od priporočene referenčne vrednosti.
Najpogostejši vzroki anemije so pomanjkanje železa, pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline, krvavitve in hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni, ki vodijo v anemijo ob kronični bolezni. Zato ob ugotovitvi anemije vedno presodimo ali gre za pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline in pomanjkanja nadomestimo, hkrati pa vedno poskrbimo tudi za ustrezno diagnostiko in zdravljenje spremljajočih bolezni, ki so najpogosteje krivec za pojav anemije.
