Zelenjava: Kako lokalna pridelava vpliva na vsebnost vitaminov?

Obdelovalna zemlja je osiromašena hranil, hrana pa prepotuje na tisoče kilometrov, preden pride do potrošnika. Ko brokoli doseže našo mizo, je na poti teden dni, in v tem času izgubi 30 odstotkov vitaminov.

Brokoli ni edini, ki ga industrijska pridelava in dolge transportne poti oropajo vitaminov in mineralov. Foto: Bigstock

Brokoli pa še zdaleč ni edina vrsta zelenjave, ki ji kakovost pade zaradi dolgih transportnih poti in industrijske (umetne) pridelave.

Zgodba o dveh paradižnikih

Raziskovalci so primerjali vsebnost nekaterih zdravju koristnih snovi v organsko pridelanem in industrijsko pridelanem paradižniku. Oba so enkrat obrali nezrela (in pripravljena za dolge transportne poti in dozorevanje v skladiščih), enkrat pa polno zrela. Pri obeh je bilo obdobje rasti in zorenja (oz. nezorenja) enako dolgo. Pri poskusu so sodelovali brazilski in francoski raziskovalci, rezultati pa so bili objavljeni v PlosOne.

Flavonoidov za 70 odstotkov več

Vsebnost polifenolov je bila pri nezrelem industrijskem paradižniku 250 mg/kg, pri nezrelem organsko pridelanem paradižniku pa 310 mg/kg. Pri zrelem paradižniku so vrednosti pri organskem paradižniku drastično narasle: izmerili so 556 mg polifenolov na kilogram. Pri industrijskem se vrednosti niso spremenile. Skupna koncentracija flavonoidov je bila v organsko pridelanem paradižniku, obranem v času zrelosti, za kar 70 odstotkov večja kot v zrelem industrijskem.

Antocianini v prid industrijskemu paradižniku

Antocianini veljajo za spojine, ki pomlajajo in kot močni antioksidanti preprečujejo vnetja v telesu. Spadajo med flavonoide. Paradižnik je bogat z njimi, vendar ne vsak. Tukaj se je tehtnica prevesila na stran industrijskega paradižnika, in to je bila tudi edina »prednost«, ki si jo je slednji nabral. Meritve so v njem pokazale med 8 (pri nezrelem) in 10 mg (pri zrelem) na kilogram, pri organskem paradižniku pa le okrog 5 mg na kilogram (v vseh fazah).

Rumeni flavonoidi: vsebnost narašča z zorenjem

Raziskovalce je zanimalo tudi, kako način pridelave in stanje zrelosti ob obiranju vplivata na vsebnost vitamina C in tim. Rumene flavonoide. Gre za spojino, ki zelenjavi daje rumeno in oranžno barvo. Tudi v tej »kategoriji« je možnozmagal paradižnik, obran v času zrelosti. Še posebej organsko pridelan.

Začnimo z rumenimi flavonoidi. Čeprav je bila njihova vsebnost pri nezrelem industrijskem paradižniku večja kot v nezrelem organskem (razmerje 37 mg/kg proti 28 mg/kg v korist prvega), se je stanje kmalu spremenilo. V zrelem organskem paradižniku je koncentracija narasla na 44 mg/kg, v zrelem industrijskem pa padla na 26mg/kg.

Vitamin C: Naravno zrasel in dozorel paradižnik ga je poln

Kaj pa vitamin C? Vemo, kako pomemben je za naše zdravje, in tudi, da ga moramo v telo vnesti prav vsak dan. Analiza je pokazala naslednje. V nezrelem organskem paradižniku je bila vsebnost vitamina C 134 mg/kg, v nezrelem industrijskem pa 90 mg/kg. Paradižnik, obran v času zrelosti in pridelan organsko, je vseboval 265 miligramov vitamina C na kilogram, zreli industrijski paradižnik pa 171 miligramov.

Kuhanje spremeni vitamine

»Najboljši vir vitaminov so cela, nepredelana živila, obrana v času zrelosti. Zrastejo naravno iz zemlje, hranilne snovi v njih pa se nahajajo v obliki, ki jo naše telo najlaže vsrka,« pravi dietetičarka Amanda Henham, ter nadaljuje: »Pomembno je tudi vedeti, da kuhanje vitamine spremeni, še posebej tiste, ki so topni v vodi. Zato je idealno, da kombiniramo surovo in kuhano hrano.«

Večina odraslih zaužije premalo vitaminov

Vse več je dokazov, da samo s prehrano težko zadostimo dnevne potrebe po vitaminih in mineralih. Poročilo Dietary Guidelines Advisory Committee za leto 2015 navaja, da večina odrasle populacije uživa premalo vitamina A, vitamina D, vitamina E, folne kisline, vitamina C, kalcija, magnezija in železa.

V maščobah topni vitamini se nalagajo v telesu

Uživanje v maščobah topnih vitaminov (vitamin A, vitamin E, vitamin K, vitamin D, karotenoidi) bolj koristi, če zraven zaužijemo dovolj zdravih maščob. Ker se v maščobah topni vitamini nalagajo v maščobnem tkivu, lahko v prevelikih količinah (nekajkrat več, kot je priporočeni dnevni vnos) postanejo toksični.

V vodi topni vitamini, kot so folna kislina, vitamin C, vitamin H ter vitamini skupine B, se v tkivih ne kopičijo, pač pa se presežek skozi ledvice z urinom izloči iz telesa. Potrebe po vitaminih so kronično povečane pri oslabljenem imunskem sistemu, če imamo slabše delujoča jetra, če ledvice ne delujejo optimalno, ko smo pod stresom in če jemljemo nekatera zdravila.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj