V zadnjem času se je posvetil predvsem operacijam na venah spodnjih okončin. Na tem področju je bil pri nas na številnih področjih med prvimi. Prvi pri nas je začel endoskopske operacije perforantnih ven (SEPS) z znotrajvensko lasersko odstranitvijo safenskih ven. Med prvimi je uvedel tudi radiofrekvenčno terapijo in zaporo ven z lepilom (Venoseal). Objavil je več kot dvajset znanstvenih člankov v slovenskih in tujih znanstvenih revijah ter nekaj poljudnih prispevkov. Kot vabljen predavatelj je predaval v številnih državah v Evropi in tudi v Združenih arabskih emiratih, Čilu in v Indoneziji.
Dr. Šikovec, nam lahko opišete svojo karierno pot? V mislih imam bogato bero izobraževanj v tujini.
»Največ sem se naučil kar v Splošni bolnišnici v Novem mestu, v kateri je bila splošna kirurgija po zaslugi pokojnega prof. Bajca in njegovih naslednikov na visoki ravni. Sledilo je izobraževanja v UKC v Ljubljani, kjer sem se učil od zelo dobrih in uglednih kirurgov. Spoznal sem tudi, da je za moj napredek nujno potrebno, da spoznam delo žilnih kirurgov v tujini, zlasti v anglosaškem svetu. Kandidiral sem na različnih razpisih za štipendije in nato dobil štipendijo British Council za študij žilne kirurgije v Kraljevi bolnišnici v Bristolu (Bristol Royal infirmary). Mislim, da je bilo izobraževanje pri uglednem žilnem kirurgu Rogerju N. Bairdu za mojo nadaljnjo pot odločilno. Pozneje sem bil tudi na večmesečnem obisku v centru za žilno kirurgijo v Pragi. Seveda sem po tem obdobju redno hodil na različna strokovna srečanja in tečaje, na katerem sem pridobival znanje iz najnovejših metod zdravljenja žilnih bolezni.«
Ali bi lahko rekli, da je obolenje ven spodnjih okončin pogosto spregledano, in tudi ko je diagnosticirano, ni optimalno zdravljeno?
»Tako je veljalo pred približno dvajsetimi leti, zdaj pa je stanje veliko boljše. Danes so družinski zdravniki pa tudi bolniki bolje informirani, zato bolniki veliko prej potožijo o svojih težavah z venami izbranemu družinskemu zdravniku, ta pa jih skladno s smernicami napoti na pregled k žilnemu kirurgu ali flebologu. Danes, po epidemiji covida, se prebivalci tudi bolj zavedajo nevarnosti venske tromboze in ob najmanjšem sumu poiščejo pomoč. Tudi zdravljenje je zdaj začrtano v smernicah za zdravljenje kronične bolezni ven, ki jih je izdalo Združenje za žilne bolezni. Seveda pa so še vedno težave z dostopnostjo do ustrezne diagnoze in zdravljenja.«
Kateri so znaki bolezni? Ali bolezen napreduje? Katere stadije bolezni poznamo?
»Kronična bolezen ven postane opazna, ko vidimo nad nivojem kože izbočene, razširjene in zvijugane vene, ki jih lahko otipamo kot mehke izbokline pod prsti. Te vidne krčne žile so posledica razširitve venske stene zaradi zastoja krvi v venah. Ta zastoj je posledica okvare drobnih venskih zaklopk, ki dopuščajo pretok krvi tudi navzdol. To se imenuje refluks. Te spremenjene vene so lahko samo na površini, lahko pa tudi globje pod kožo v safenskih venah. Seveda bolnik ob teh spremembah nima samo kozmetičnih motenj; pojavijo se tudi srbenje kože nad venami, pekoče bolečine, občutek napetosti in teže v nogah, utrujene noge, nemirne noge, krči in podobno. Pri večini bolnikov se stanje na tem nivoju za nekaj časa umiri in se le počasi slabša. Z leti pa se stanje lahko poslabša. Najprej se pojavi otekanje goleni, nato rjavkasto obarvana koža, stanjšano podkožje in včasih tudi kronična golenska razjeda. Strokovno poznamo šest stadijev bolezni. Za bolnike pa je pomembno le to, da običajne krčne žile, brez otekanja ali kožnih sprememb, potrebujejo kirurško zdravljenje, le če imajo hujše bolečine ali jih varice motijo estetsko. Če imajo bolniki že oteklino ali kožno obarvanje, pa je operativno zdravljenje že nujno.«
Ali na vašo kliniko pridejo večinoma pacienti z začetno ali že napredovalo obliko bolezni?
»K nami prihajajo eni in drugi. Vse obravnavamo enako skrbno. Nekateri imajo le tako imenovane metličaste, pajkaste vene ali mrežaste vene in nimajo ultrazvočnih znakov obolenja večjih ven. Te zdravimo s sklerozacijami (z vbrizgavanjem sredstva za zaprtje ven) ali povrhnjim laserjem.«
Kakšni so pristopi zdravljenja KVB?
»Zdravljenje temelji na štirih stebrih. Prvi je zunanja kompresija, ki jo dosežemo s kompresijskimi nogavicami. Drugi steber so sklerozacije, s katerimi zapremo veno in jo telo pozneje razgradi. Tretji steber je kirurško zdravljenje, ki ga danes izvajamo s pomočjo laserske terapije ali radiofrekvence. Četrti steber so zdravila za lajšanje težav, predvsem flavonoidi (Detralex idr).”
Preberite tudi: https://bolezni-ven.si/o-bolezni/
Če konservativni načini zdravljenja ne zadoščajo, so potrebni zahtevnejši posegi. Nam jih lahko predstavite?
»Bolniki z okvaro velikih debelnih ven (velika ali mala safenska vena) pa potrebujejo operativno zdravljenje; danes je to običajno znotrajžilna laserska ali radiofrekvenčna odstranitev ven. Bolnika operiramo v posebni vrsti lokalne anestezije, tako da področje vene in okolice omrtvimo. Nato v veno vstavimo lasersko vlakno, prek katerega s pomočjo laserja (svetloba določene valovne dolžine, običajno infrardeča) segrejemo notranjost vene, ki se pozneje zapre. V nekaj mesecih tako zaprto veno, po kateri kri ne teče več, telo razgradi. Vene ne vidimo več niti z ultrazvokom.«
Katere posege opravljate v vaši kliniki?
»Pri nas opravljamo vse vrste posegov, od sklerozacij do laserskih, radofrekvenčnih odstranitev, klasične kirurgije, uporabljamo tudi tkivna lepila itn. Običajno je treba kombinirati več različnih načinov.«
radiofrekvenčno odstranitvijo ven. Foto: Bigstock
Ali tudi po tem, ko je pacient opravil operativni poseg na žilah, svetujete previdnost glede toplote, nošenja preozkih oblačil oziroma priporočate uživanje zdravil, za krepitev ožilja – mikroniziranih flavonoidov, torej ali tudi vnaprej veljajo vsi previdnosti ukrepi za preprečevanje nastanka KVB?
»Predvsem predlagamo veliko hoje in drugih aerobnih športov, plavanje v vodi pod 30 stopinj C, zelo koristen je družabni ples. Potrebna sta skrb za kontrolo telesne teže in uravnotežena zdrava prehrana. Če je operacija uspela in ni več vidnih ven, kompresija ni potrebna. V redkih primerih, ko popolna odprava ven ni mogoča, jo včasih priporočamo še naprej. Enako velja za zdravila.«
Gotovo niso vsi posegi primerni za vsakega pacienta, pa čeprav bi si kdo želel točno določenega, o katerem je bral na spletu. So kakšni posegi zastareli in se ne priporočajo več? Kdaj je še vedno potrebna klasična odstranitev žil, ko mora pacient tudi prenočiti v ustanovi?
»Danes so bolniki veliko bolj informirani in večkrat povprašajo po kateri od metod. Običajno bolniku pojasnimo, da imamo na voljo vse metode, ki obstajajo in so strokovno potrjene, vendar na podlagi izkušenj vemo, katera metoda bi bila za posameznega bolnika najprimernejša. Zato vsakemu na podlagi njegovega stanja in spremljajočih bolezni predlagamo zanj najboljšo metodo. Seveda si bolnik lahko izbere tudi katero drugo, vendar se običajno odločajo na podlagi naših priporočil.«
Zaradi predolgih čakalnih dob se verjetno pacienti odločajo tudi za samoplačniško izvedbo posegov. Omogočate pri vas tudi to možnost?
»Mi smo pravzaprav začeli tako, da smo nudili le samoplačniške posege, vendar smo želeli ponuditi moderne metode vsem državljanom, zato smo se dolgo pogajali z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, da smo dobili koncesijo za te posege. Povpraševanje po posegih je bilo večje od letnega števila odobrenih posegov. Zato se je naredila čakalna lista, ki je precej dolga. Tisti, ki imajo sredstva, se zato odločajo za samoplačniški poseg. Zdaj je že veliko tudi takih, ki so zavarovani za zdravstvene storitve pri kateri izmed zavarovalnic.«
