Krčne žile so del kronične venske bolezni

Kronična venska bolezen vključuje težave z venami od začetnih do končnih stadijev.

Ženske, ki jemljejo hormonsko nadomestno terapijo, so bistveno bolj nagnjene h kronični bolezni ven. Foto: Bigstock

Večinoma obsega težave težkih in utrujenih nog, malih metličastih krčnih žilic po stegnih, ki prizadenejo večinoma ženske, velikih krčnih žil, vnetnih sprememb na koži in hiperpigmentacije kot posledice zaceljenih in odprtih ran na nogah. O težavah kronične venske bolezni in njenem zdravljenju smo se pogovarjali s predstojnico Dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prim. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj.

Kri zastaja zaradi izgube elastičnosti žilne stene

Pri kronični venski bolezni gre za popuščanje venske stene. Prim dr. Planinšek Ručigaj pojasni, da gre pravzaprav za prerazporeditev elastičnih in kolagenskih vlaken, ki sestavljajo vensko steno, ta se naguba in postane manj elastična. Zlasti ko stojimo, kri v venah nog pritiska na žilno steno od znotraj. Ta pritisk je odvisen od razdalje med srcem in gležnjem, ob gležnju pa je pritisk največji.

Prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana. Foto: Živa M. Brecelj

»Zaradi izgube elastičnosti stene začne kri zastajati, vene se širijo in zvijugajo, zaklopke v venah ne delujejo več kot enosmerni ventil, ki bi kri prepuščal le navzgor proti srcu, temveč začne krožiti med globokimi in povrhnjimi venami. V iztrošeni krvi, ki bi morala odteči proti srcu in se izčistiti skozi pljuča in ledvice, začnejo vnetne celice povzročati spremembe na venski steni, ta pa postane bolj prepustna. To je vzrok vnetja tega predela in zastojev belih krvničk v venah, kar vodi v rano ter vensko golensko razjedo,« utemelji prim. dr. Planinšek Ručigaj.

Med dejavniki tveganja je tudi debelost

Po besedah dermatovenerologinje je moč venske stene lahko tudi gensko pogojena, zato so člani določenih družin bolj nagnjeni k zgodnjemu popuščanju elastičnosti vlaken in med njimi pogosteje prihaja do omenjenih težav. Dejavniki tveganja so tudi dolgo stanje na mestu, dolgo sedenje brez gibanja v gležnju ter stiskanje golenske in stopalne mišice. »To imenujemo mišična črpalka, te mišice pa potisnejo kri navzgor proti venam. Dodatne težave povzroča tudi sedeči način življenja. Zadnje ugotovitve kažejo, da na nastanek kronične venske bolezni vpliva tudi debelost, čeprav je še do nedavnega veljalo obratno. Na vensko steno in razvoj venske bolezni vplivajo tudi nosečnosti in nekatere hormonske spremembe. Tudi toplota in topli poletni meseci pospešijo proces otekanja nog, zaradi česar se vene še bolj razširijo,« opozori specialistka.

Hormonske terapije ne vodijo nujno v kronično vensko bolezen

Ženske, ki jemljejo hormonsko nadomestno terapijo, so bistveno bolj nagnjene h kronični bolezni ven. Hormoni v kontracepcijskih tabletah, hormonska nadomestna terapija v menopavzi, izločanje hormonov pred menstruacijo oziroma v nosečnosti delujejo na vensko steno, kar vpliva na njeno večjo prepustnost. Prav zato prihaja do več težav v nosečnosti in pred menstruacijo. 

Prim. dr. Planinšek Ručigaj pojasni, da ženske, ki celo življenje niso imele težav z žilami, zaradi nekaj let hormonske nadomestne terapije v menopavzi najverjetneje ne bodo razvile težav. Če opazijo težave s težkimi, utrujenimi, nemirnimi, napetimi, bolečimi nogami, ki jih spremljajo krči, in če noge predvsem proti večeru okoli gležnja otekajo, svetuje preventivne medicinske nogavice. Če oseba nima večjih krčnih žil po stegnih, zadoščajo že dokolenke. Če je jemanje hormonske nadomestne terapije koristnejše od morebitnih tveganj, bi bilo po besedah specialistke terapijo nesmiselno opustiti, saj je mogoče venskemu sistemu pomagati tudi z enostavnimi ukrepi.

Učinkovita zdravila proti prepustnosti žilne stene

O venoaktivnih naravnih in sintetičnih zdravilih obstajajo številne študije, ki potrjujejo njihovo učinkovitost. Venoaktivna zdravila vplivajo na vsa prej omenjena stanja. Nekatera delujejo večinoma na začetne stadije in preprečujejo oziroma upočasnjujejo, da se vnetne celice manj lepijo, ostajajo v venah ter povzročajo manjšo prepustnost. Večina teh zdravil preprečuje težave z venami, manj je krčev, težkih utrujenih nog, občutka napetosti in otekanja, dobro pa učinkujejo tudi pri venski razjedi goleni, saj delujejo na celotni cikel. Med širokim spektrom zdravil prim. dr. Planinšek Ručigaj priporoča dnevni odmerek dveh tablet venoaktivnih zdravil. Na voljo so tudi druga zdravila, s katerimi sicer zdravimo druge težave, vendar hkrati izboljšajo vensko steno. To sta pentoksifilin in aspirin, vendar ju večinoma ne priporočamo, saj vplivata tudi na druge procese v telesu, čeprav aspirin sicer dokazano hitreje celi rane.

V Sloveniji smo med prvimi v Evropi uvedli zdravljenje z mikrovalovi

Glede venskega popuščanja so na Dermatovenerološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pred časom ustanovili center za kronične rane, v okviru katerega delujejo poleg dermatologov tudi interventni radiologi, angiologi, diabetologi, infektologi in splošni kirurgi, s katerimi se enkrat tedensko posvetujejo o bolnikih s kroničnimi ranami. V tem centru so začeli poleg bolnikov s krčnimi žilami, med katerimi jih je največ z ranami venskih golenskih razjed, operirati tudi tiste z ranami na nogah.

»Po teh operativnih posegih opažamo hitrejše celjenje ran. Pogosto opravljamo tudi endovenske posege oziroma minimalno invazivne operacije, ki omogočajo vstop v krčno žilo. Žilo, ki napaja rano, odstranimo, tako se rana zaceli in vene izginejo. Letos smo na kliniki začeli uvajati operativno zdravljenje ulkusov z mikrovalovi. Gre za popolnoma novo metodo, ki jo uporablja le ena univerzitetna enota v Evropi in šest centrov. Za primerjavo naj povem, da so na Madžarskem lani v celem letu opravili 60 teh operacij, mi pa smo jih v dveh mesecih že 20, pove predsednica slovenskega društva za rane prim. dr. Planinšek Ručigaj.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj