Če je podobnost v tistem delu molekule, ki je vezišče za specifična protitelesa proti alergenu IgE, se ob stiku alergične osebe z alergenom pojavi navzkrižna alergija.
Navzkrižne alergije v praksi
Največ navzkrižnih povezav imajo alergeni v cvetnem prahu breze. Navzkrižna hranila pri tem so: pečkato in koščičasto sadje, lešniki, mandlji in orehi, zelena, surova korenček in krompir, peteršilj, banane, melone, kivi, kumare, pomaranče, stročnice (tudi arašidi, soja, gorčica), surov paradižnik, paprika, česen, čebula, janež, kumina, sončnično seme, mešanica začimb kari.
Navzkrižne povezave cvetnega prahu trav obstajajo z naslednjimi: žita, stročnice, paradižniki, arašidi, redkeje mogoče tudi melone, »kari«, blitva, špinača, lubenice.
Med alergenimi pleveli je najširše navzkrižno reaktiven navadni pelin (Artemisia) Ta spada v botanično vrsto košarnic ali nebinovk. Navzkrižno reagirajo še: kamilica, janež, artičoke, bazilika, »kari«, kumina, komarček, beluši, korenje, gomolj zelene, majaron, muškatni orešek, origano, paprika, peteršilj, sončnično seme, vermut. Med alergenimi pleveli je tudi pri nas razširjena loboda ali metlika (Chenopodium album), ki se navzkrižno povezuje z banano, melono, z breskvijo.
K alergiji nagnjena oseba ima zato lahko alergijski nahod, astmo in druge oblike alergij. (Prof. dr. Ema Mušič)
Navedene navzkrižnosti niso ob vsakem stiku in ne ob vsaki zaužiti količini. Nekatere alergene snovi v navedenih živilih in začimbah so občutljive na visoko temperaturo, zato s kuhanjem izgubijo svojo alergeno moč. Spet druge pa ostanejo kot aktivni alergeni tudi po kuhanju. Za vročino odporni alergeni, ki so tudi po kuhanju alergensko močno aktivni, so: soja, arašidi, lešniki, orehi, zelena, nekatere začimbe, gorčica.
Manj pogoste navzkrižnosti
Pršice vsebujejo alergene, ki so sestavina mišične beljakovine tropomiozina. Ta pa je sestavina tudi v rakih in rakcih, školjkah, nekaterih morskih ribah, v lignjih (preglednica 3).
Lateks je snov, ki je izloček drevesa kavčukovec. Čeprav ni botanično soroden s fikusom, imata vendarle določene alergenske sorodnosti in so alergijske težave zaradi njiju kar dobro znane. Uporablja se v proizvodnji gume in gumijastih izdelkov, ki se uporabljajo v zdravstvu in vsakdanjem življenju. Alergija za lateks je kar precej pogosta. Lateks je navzkrižen z naslednjimi: kivi, banana, avokado, jedilni kostanj, marelica, lešniki, grenivka, pasijonka, ananas, encim papain, pridobljen iz papaje in je v rabi v živilski, kozmetični in v farmacevtski industriji.
Nadomestki plazme so lahko navzkrižni z želatino različnih izvorov pa tudi z kostanjem maroni, tudi z želatinskimi bomboni, tj. »gumijastimi medvedki«. Želatina je tudi primes nekaterih injekcij in cepiv ter »hitre hrane«.
Mačja dlaka se redko navezuje na alergijo za svinjsko meso. Perje perutnine v blazinah in puhovkah je v mogoči povezavi z alergijo za jajca. Sobne rastline so mogoč izvor alergije in navzkrižnih alergij
Nekatere sobne rastline izločajo v zrak snovi, ki so alergeni in jih vdihavamo. K alergiji nagnjena oseba ima zato lahko alergijski nahod, astmo in druge oblike alergij, npr. koprivnico. Med najbolj znane take rastline spadajo vrste fikusa, difenbahija, hibiskus, drevo življenja, nekatere sobne vijolice. Inhalirani alergeni iz njih so lahko razlog določenih navzkrižnosti med pelodi in rastlinsko hrano.
Oljka in njene navzkrižnosti
Če s kožnimi testi alergije prikažemo pozitivno reakcijo za oljko, zamahnemo z roko, češ saj v mojem okolju ne rastejo oljke. Pomemben pa je podatek, da je oljčno drevo v sorodu z jesenom, jasminom, s španskim bezgom, z ligustrom (s kalino) in forzicijo, ki tako lepo porumeni naše vrtove spomladi. Liguster je pogosta grmovnica za žive meje, jesena je pri nas kar precej in španski bezeg ni tako zelo redka okrasna rastlina, ki je še lepo dišeča. Povezanost pa je mogoča celo z nekaterimi vrstami trav.
Kako dokazujemo navzkrižne alergije
Navzkrižne alergije odkrivamo podobno kot alergije na splošno. Najpomembnejši je pogovor o simptomih po določenem stiku z alergenom, o alergijski reakciji tudi brez stika z znanimi alergeni, mogoče o alergijski reakciji le takrat, ko so bile prisotne še neke posebne okoliščine, npr. telesni napor, močno čustvo, stres, kar lahko pospeši molekularnobiološki proces vezave specifičnega IgE na kritični beljakovinski delček. Pogovoru sledijo kožni testi alergije, mogoči so še določanje specifičnih IgE v krvi in specifični provokacijski testi. Za potrditev kliničnega pomena navzkrižnosti so na voljo še zelo zahtevni laboratorijski postopki, ki temeljijo na vezalnih sposobnostih specifičnih IgE na snovi, ki jih v laboratorijskem postopku dodajamo v medij. Vezave so mogoče tudi na vezišča ogljikovih hidratov, kar pa demantira klinični pomen dotične navzkrižnosti.
Proti vročini stabilni alergeni (alergenost se s kuhanjem ali pečenjem ohrani): arašidi, soja, lešniki, orehi, zelena, nekatere začimbe, gorčica.
Kak poudarek namenjajmo navzkrižnostim
Osebe, ki so alergične na cvetni prah breze in leske, imajo simptome alergije v 50–65 % po uživanju jabolk, v 40–60 % po uživanju lešnikov, v do 20 % po uživanju zelene. Z alergološkimi testi pa pri njih potrdimo odzivanje kar 20–30 % pogosteje, vendar biomolekularne povezave pri teh niso tako intenzivne, da bi se razvil klinično opazen alergijski proces. Prepoved določenega sadeža pri teh ni potrebna. Pri alergičnih za plevel – navadni pelin – se razvije v 42 % manifestna alergija za zeleno, samo senzibilizacija zanjo, vidna v kožnem testu, pa se odkriva pri 52 % alergičnih za navadni pelin. Širše pa se ugotavlja, da 50–93 % alergičnih za pelod breze lahko razvije alergijo na neko rastlinsko hrano. Pozitiven kožni test alergije pa še ne pomeni vedno bolezni in nasprotno.
Prvi del članka najdete TUKAJ:
Pogostnost navkrižne alergije v Evropi
| Alergija na | Navzkrižna reakcija na eno ali več hranil | Pogostnost v % |
| Arašidi | Grah, leča, soja, bob, fižol, čičerika | 5 |
| Orehi | Brazilski in drugi oreški, lešniki | 37 |
| Ribe – losos | Jeseter, morski list, tunina, polenovka | 50 |
| Školjke | Druge školjke, raki, rakci, kozice | 75 |
| Pšenica | Rž, ječmen | 20 |
| Kravje mleko | Govedina | 10 |
| Kravje mleko | Kozje mleko | 92 |
| Pelodi breze, ambrozije | Sadje in zelenjava. Jabolka, breskve … | 55 |
| Breskve | Sadeži drugih Rožnic: jabolka, hruške, slive, češnje … | 55 |
| Melone | Lubenica, banana, avokado | 92 |
Navzkrižna senzibilizacija in manifestna alergija po več virih
| Alergen | Hranilo | Senzibilizacija | Manifestna alergija |
| Breza | Jabolka | 80–90 % | 50–65 % |
|
| Lešniki | 70–80 % | 40–60 % |
|
| Zelena | 60 % | 0–20 % |
|
| Breskve, češnje | 50–60 % | 20–25 % |
| Divji pelin | Zelena, arašidi, kivi, poper | 36–56 % | do 42 % |
|
| Začimbe | 45 % | 14 % |
|
| Kamilice | 69 % | 32 % |
Rastlinske družine, ki so v mogoči navzkrižnosti z brezo
| Razhudnikovke | Paradižnik, krompir, jajčevec, paprika, poper, čili |
| Brezovke | Leska + lešniki, gaber, brest, jelša, kivi, soja |
| Rožnice | Jabolka, breskve, marelice, jagode, češnje, mandlji, hruške, slive, črni ribez |
| Kobuljnice | Peteršilj, zelena, korenje, janež, kumina, koper, luštrek |
Širše botanične sorodnosti breze, mogoča navzkrižnost breze in naslednjih drevesnih pelodov:
- Bukev
- Hrast
- Pravi kostanj
- Jelša
- Leska
- Platana
- Gaber
Pelodi trav in mogoče navzkrižnosti:
- Večina trav med seboj
- Oves
- Ajda (navzkrižna tudi z lateksom, rižem, s krompirjem, z arašidi)
- Med žiti zlasti rž
- Manjkrat ločje, koruza
- Koruza sama je navzkrižna z ječmenom, rižem, s češnjami in breskvami
- Malokdaj melone, kivi, blitva, špinača, lubenice
Pelodi zeli – vodilni predstavnik navadni pelin in navzkrižnosti:
- Artemizija
- Ambrozija
- Krizanteme
- Gerbere
- Kamilice, marjetice
- Zlata rozga
- Začimbe in zelenjava: janež, artičoke, bazilika, »kari«, kumina, beluši, komarček, korenček, gomolj zelene*, majaron, muškatni orešek, paprika, peteršilj, poper, sončnično seme, inkovsko proso (*Zelena vsebuje za vročino stabilne in labilne alergene).
