Navzkrižne alergije in manj znani alergeni

Avtor: prof. Ema Mušič, dr. med., spec. intern., alerg., pulm.

V živem svetu obstajajo podobnosti v zgradbi rastlin in živali. Včasih je podoben le del beljakovinske molekule ali neke druge strukturne enote. Če je podobnost v tistem delu molekule, ki je vezišče za specifična protitelesa proti alergenu IgE, se ob stiku alergične osebe z alergenom pojavi navzkrižna alergija. Specifična protitelesa IgE so spoznala to vezišče na molekuli navzkrižnega alergena. 

alergija

Razvijejo se alergijski simptomi takojšnjega tipa. Alergeni v rastlinski hrani so po alergenski moči različni, različna je njihova količina, potenca je odvisna od zrelosti rastline ali plodu, sorte, načina obdelave. Alergenost navzkrižnega alergena je tem večja, čim več vezišč za IgE na molekuli ima. Oseba se senzibilizira za skupne alergenske beljakovinske komponente v rastlinah (profilini, lipidni transferni proteini, semenske beljakovine) in živalih (tropomiozin, kasein). V praksi obstaja navzkrižna senzibilizacija najpogosteje med pelodi ter sadjem/zelenjavo in med pršicami ter morskimi sadeži. Navzkrižnih senzibilizacij, torej razpoznave alergena, je veliko več kot dejanskih navzkrižnih alergij, ki jih občuti bolnik s simptomi alergije, zato kožni testi še ne pomenijo obstoja klinične navzkrižne alergije.

Kaj je navzkrižna alergija

Kadar oseba, ki je prvotno alergična za neki poznan alergen, npr. cvetni prah, razvije alergijsko reakcijo tudi ob vstopu popolnoma druge snovi v telo, govorimo o navzkrižni alergiji. V tej drugi snovi so namreč prisotni določeni beljakovinski sestavni deli, kakršne nosi v sebi tudi prvotni alergen in ki jih specifična protitelesa IgE v organizmu spoznajo. Tak delček je lahko le en segment beljakovinske molekule, tako da sta si snovi na zunaj lahko popolnoma različni in je kar težko razumeti, da imunski sistem v telesu prepozna majhen sorodni delček in se mu v obliki alergijske reakcije upira. Alergene sestavine se nahajajo v strukturi pelodov, zgradbi rastline, semenih, v obrambnih snoveh živih organizmov. Zlasti v rastlinskem svetu obstajajo proteini s podobno strukturo in funkcijo. Specifična protitelesa IgE pa so sposobna spoznavati sorodne delce proteinske molekule različnih izvorov in mogoča je alergijska reakcija, ne da bi se srečali s svojim prvotnim alergenom.

  Največkrat se primarni alergen vdihava, drugi, to je navzkrižni alergen, pa vnašamo v telo s hrano. Alergolog ima dve nalogi:

1. ugotoviti specifična protitelesa IgE proti primarnemu alergenu, ki so sposobna reagirati tudi z drugimi alergeni; 

2. določiti klinični pomen take navzkrižnosti in alergiku povedati, ali se mora dejansko izogibati tudi navzkrižnim alergenom v hrani ali drugačnem stiku. 

Molekularne osnove navzkrižnih alergij

Navzkrižna alergija je pojav, ko senzibilizirana oseba za neki znani alergen razvije alergijske simptome tudi zaradi »navzkrižnega« alergena. Ta pojav je veliko manj pogost kot pa laboratorijske navzkrižnosti in pomeni samo senzibilizacijo brez kliničnih posledic. Npr. oseba, ki je alergična za arašide, laboratorijsko ali v KT kaže pozitivnost za številne druge stročnice, dejanska alergija na drugo stročnico pa je prisotna le v 5 %. Vendar pa moramo pomen in nevarnost navzkrižnih alergenov za posameznika natančno določiti. Pri osebah s pozitivnimi KT ali specifičnimi IgE v krvi proti enemu ali več predstavnikom družine Rožnice (breskev, jabolka, hruške, marelice, jagode, češnje, slive, mandlji) ali proti sadežem, ki so v sorodu z »lateksom«, pa z orehi in lešniki so na podlagi oralnih provokacijskih testov prepovedali uživanje določenega sadja le enemu izmed 5 pozitivnih primerov glede na teste. Bolnik naj dobi dejanske podatke, čemu se mora absolutno izogibati. 

V rastlinski hrani so kritične sestavine za alergijo in navzkrižnost posebne skupine beljakovin ali pa determinante na molekulah ogljikovih hidratov (CCD). Poznamo beljakovine, odgovorne za patogenetski potek pojava, nespecifične proteine transferja lipidov, profiline, proteine v semenih in še proteine, ki vsebujejo ogljikohidratna vezišča (cross-reacting carbohydrate determinants). Tako ločimo naslednje vrste: 

1. Proteini PR-10 (v patogenezi udeleženi proteini); sem sodijo alergeni iz cvetnega prahu breze (Bet v 1). Vsebujejo jih: lešniki, mandlji, jabolka, marelice, češnje, breskve, hruške, maline, jagode, korenje, zelena, peteršilj arašidi, soja, beluši, paprika, krompir, mango, melone. So termolabilni, navzoči v pulpi sadeža. Pogosto povzročajo OAS-oralni alergijski sindrom.

2. Nespecifični lipidni transferni proteini (ns LTPs); stabilne majhne molekule. Alergije zaradi njih so poznane v južni Evropi, zlasti zaradi breskev in vse družine Rožnic (Rosaceae). Vsebujejo jih: lešniki, mandlji, jabolka, marelice, češnje, breskve, hruške, maline, jagode, slive, beluši, zelje, repa, korenje, peteršilj, oljna repica, grenivke, sončnično seme, ječmen, koruza, riž, pšenica, limone, arašidi, paradižniki, orehi. So termostabilni, prisotni pod olupkom; reakcije so torej tudi po kuhanem sadežu ali rastlini. Poleg OAS-oralnega alergijskega sindroma povzročajo tudi težko anafilaksijo s šokom.

3. Profilini, ki so panalergeni in so sestavina citoplazme rastlinskih celic zelo različnih vrst; razlog so za alergije v srednji in južni Evropi. Senzibilizacijo zanje ima 10–35 % prebivalcev tega področja. Sem sodijo: lešniki, mandlji, orehi, jabolka, češnje, breskve, hruške, slive, jagode, beluši, banane, citrusi, riž, pšenica, paprika, paradižnik, krompir, korenje, zelena, peteršilj, liči, mango, melone, lubenice, grah, arašidi, soja, sezam, ananas, sončnično seme, oljna repica. Večkrat je prisotna senzibilizacija kot alergija, a mogoča je težka anafilaksija po citrusih, meloni, banani, paradižniku.

4. Vskladiščeni, tj. semenski proteini, med katere sodita zlasti dve vrsti beljakovin: kupini in prolamini. Nahajajo se v semenih, koščicah in v jedrcih. So zelo termostabilni. Vsebujejo jih: lešniki, mandlji, brazilski orešek, »cashew« in »pistaci«, grah, leča, bob, soja, arašidi, sezam, sončnično seme, gorčica, repa, oljna repica, ajda. Senzibilizacija predstavlja rizičnost za anafilaksijo. Navzkrižna reaktivnost je med nesorodnimi orehi in semeni ter je pogostejša pri starejših ljudeh.

5. Navzkrižno reaktivne determinante ogljikovih hidratov (CCDs). CCD-vezišča – epitopi – so široko razprostranjeni v rastlinah in nevretenčarjih. Specifična protitelesa IgE so in vitro pozitivna za različne nesorodne rastline in lateks pa tudi za nevretančarje, kot so: čebela/osa, ščurek, pršice, školjke. Če so sIgE prisotni proti veliko alergenom, gre verjetno za klinično nepomembno senzibilizacijo ali pa za CCD. Senzibilizacija za CCD redko povzroča klinične simptome, izjemoma pa lahko celo anafilaksijo (zelena, paradižnik, bučke). Prisotnih veliko specifičnih IgE verjetno kaže na CCD-sIgE, kar ne povzroča kliničnih simptomov. 

Navzkrižne alergije v praksi

1. Največ navzkrižnih povezav imajo alergeni v cvetnem prahu breze. Navzkrižna hranila pri tem so: pečkato in koščičasto sadje, lešniki, mandlji in orehi, zelena, surova korenček in krompir, peteršilj, banane, melone, kivi, kumare, pomaranče, stročnice (tudi arašidi, soja, gorčica), surov paradižnik, paprika, česen, čebula, janež, kumina, sončnično seme, mešanica začimb kari.

2. Navzkrižne povezave cvetnega prahu trav obstajajo z naslednjimi: žita, stročnice, paradižniki, arašidi, redkeje mogoče tudi melone, »kari«, blitva, špinača, lubenice.

3. Med alergenimi pleveli je najširše navzkrižno reaktiven navadni pelin (Artemisia) Ta spada v botanično vrsto košarnic ali nebinovk. Navzkrižno reagirajo še: kamilica, janež, artičoke, bazilika, »kari«, kumina, komarček, beluši, korenje, gomolj zelene, majaron, muškatni orešek, origano, paprika, peteršilj, sončnično seme, vermut. Med alergenimi pleveli je tudi pri nas razširjena loboda ali metlika (Chenopodium album), ki se navzkrižno povezuje z banano, melono, z breskvijo. 

Navedene navzkrižnosti niso ob vsakem stiku in ne ob vsaki zaužiti količini. Nekatere alergene snovi v navedenih živilih in začimbah so občutljive na visoko temperaturo, zato s kuhanjem izgubijo svojo alergeno moč. Spet druge pa ostanejo kot aktivni alergeni tudi po kuhanju. Za vročino odporni alergeni, ki so tudi po kuhanju alergensko močno aktivni, so: soja, arašidi, lešniki, orehi, zelena, nekatere začimbe, gorčica. 

Manj pogoste navzkrižnosti

Pršice vsebujejo alergene, ki so sestavina mišične beljakovine tropomiozina. Ta pa je sestavina tudi v rakih in rakcih, školjkah, nekaterih morskih ribah, v lignjih (preglednica 3).

Lateks je snov, ki je izloček drevesa kavčukovec. Čeprav ni botanično soroden s fikusom, imata vendarle določene alergenske sorodnosti in so alergijske težave zaradi njiju kar dobro znane. Uporablja se v proizvodnji gume in gumijastih izdelkov, ki se uporabljajo v zdravstvu in vsakdanjem življenju. Alergija za lateks je kar precej pogosta. Lateks je navzkrižen z naslednjimi: kivi, banana, avokado, jedilni kostanj, marelica, lešniki, grenivka, pasijonka, ananas, encim papain, pridobljen iz papaje in je v rabi v živilski, kozmetični in v farmacevtski industriji. 

Nadomestki plazme so lahko navzkrižni z želatino različnih izvorov pa tudi z kostanjem maroni, tudi z želatinskimi bomboni, tj. »gumijastimi medvedki«. Želatina je tudi primes nekaterih injekcij in cepiv ter »hitre hrane«. 

Mačja dlaka se redko navezuje na alergijo za svinjsko meso. 

Perje perutnine v blazinah in puhovkah je v mogoči povezavi z alergijo za jajca. 

Sobne rastline so mogoč izvor alergije in navzkrižnih alergij

Nekatere sobne rastline izločajo v zrak snovi, ki so alergeni in jih vdihavamo. K alergiji nagnjena oseba ima zato lahko alergijski nahod, astmo in druge oblike alergij, npr. koprivnico. Med najbolj znane take rastline spadajo vrste fikusa, difenbahija, hibiskus, drevo življenja, nekatere sobne vijolice. Inhalirani alergeni iz njih so lahko razlog določenih navzkrižnosti med pelodi in rastlinsko hrano. 

Oljka in njene navzkrižnosti

Če s kožnimi testi alergije prikažemo pozitivno reakcijo za oljko, zamahnemo z roko, češ saj v mojem okolju ne rastejo oljke. Pomemben pa je podatek, da je oljčno drevo v sorodu z jesenom, jasminom, s španskim bezgom, z ligustrom (s kalino) in forzicijo, ki tako lepo porumeni naše vrtove spomladi. Liguster je pogosta grmovnica za žive meje, jesena je pri nas kar precej in španski bezeg ni tako zelo redka okrasna rastlina, ki je še lepo dišeča. Povezanost pa je mogoča celo z nekaterimi vrstami trav.

Kako dokazujemo navzkrižne alergije

Navzkrižne alergije odkrivamo podobno kot alergije na splošno. Najpomembnejši je pogovor o simptomih po določenem stiku z alergenom, o alergijski reakciji tudi brez stika z znanimi alergeni, mogoče o alergijski reakciji le takrat, ko so bile prisotne še neke posebne okoliščine, npr. telesni napor, močno čustvo, stres, kar lahko pospeši molekularnobiološki proces vezave specifičnega IgE na kritični beljakovinski delček. Pogovoru sledijo kožni testi alergije, mogoči so še določanje specifičnih IgE v krvi in specifični provokacijski testi. Za potrditev kliničnega pomena navzkrižnosti so na voljo še zelo zahtevni laboratorijski postopki, ki temeljijo na vezalnih sposobnostih specifičnih IgE na snovi, ki jih v laboratorijskem postopku dodajamo v medij. Vezave so mogoče tudi na vezišča ogljikovih hidratov, kar pa demantira klinični pomen dotične navzkrižnosti. 

Kak poudarek namenjajmo navzkrižnostim

Osebe, ki so alergične na cvetni prah breze in leske, imajo simptome alergije v 50–65 % po uživanju jabolk, v 40–60 % po uživanju lešnikov, v do 20 % po uživanju zelene. Z alergološkimi testi pa pri njih potrdimo odzivanje kar 20–30 % pogosteje, vendar biomolekularne povezave pri teh niso tako intenzivne, da bi se razvil klinično opazen alergijski proces. Prepoved določenega sadeža pri teh ni potrebna. Pri alergičnih za plevel – navadni pelin – se razvije v 42 % manifestna alergija za zeleno, samo senzibilizacija zanjo, vidna v kožnem testu, pa se odkriva pri 52 % alergičnih za navadni pelin. Širše pa se ugotavlja, da 50–93 % alergičnih za pelod breze lahko razvije alergijo na neko rastlinsko hrano. Pozitiven kožni test alergije pa še ne pomeni vedno bolezni in nasprotno. 

alergije

Širše botanične sorodnosti breze, mogoča navzkrižnost breze in naslednjih drevesnih pelodov

  • Bukev
  • Hrast
  • Pravi kostanj
  • Jelša
  • Leska
  • Platana
  • Gaber


Pelodi trav in mogoče navzkrižnosti

  • Večina trav med seboj
  • Oves
  • Ajda (navzkrižna tudi z lateksom, rižem, s krompirjem, z arašidi)
  • Med žiti zlasti rž
  • Manjkrat ločje, koruza
  • Koruza sama je navzkrižna z ječmenom, rižem, s češnjami in breskvami
  • Malokdaj melone, kivi, blitva, špinača, lubenice

Pelodi zeli – vodilni predstavnik navadni pelin in navzkrižnosti

  • Artemizija
  • Ambrozija
  • Krizanteme
  • Gerbere
  • Kamilice, marjetice
  • Zlata rozga
  • Začimbe in zelenjava: janež, artičoke, bazilika, »kari«, kumina, beluši, komarček, korenček, gomolj zelene*, majaron, muškatni orešek, paprika, peteršilj, poper, sončnično seme, inkovsko proso

*Zelena vsebuje za vročino stabilne in labilne alergene

Proti vročini stabilni alergeni (alergenost se s kuhanjem ali pečenjem ohrani):

  • Arašidi, soja
  • Lešniki
  • Orehi
  • Zelen
  • Nekatere začimbe
  • Gorčica

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj